Vsak od nas ima nekaj, kar ga vseskozi obremenjuje. Včasih bolj, drugič manj. Vsak od nas je prepričan tudi v to, da ima kakšno telesno hibo, ki ga zaznamuje. Moja so bili vedno zobje. Z njimi sem imel skoraj vedno težave, veliko otroštva sem preživel v zobozdravstvenih ambulantah, veliko najstniških in dvajsetih let pa tako, da sem se zobozdravnikov izogibal na dolgo in široko. Vedno sem verjel, da sem imel za to veliko razlogov.

Nikoli nisem imel težav z ustno higieno. Ščetkam in nitkam redno. Vendar sem kot dobrodušni otrok pojedel toliko slabega in sladkega, da se je to poznalo na zdravju mojih zob. Poleg tega resnično nisem imel sreče pri zobarju, ki je bil eden tistih stare šole, ki so zobe raje pulili, kot da bi jih zdravili. Poleg tega sem imel še to nesrečo, da sem jih v srednješolskih letih med tekmo mojega ljubega basketa dobil s komolcem po zobeh in je ena dvojka preprosto odletela iz mojih ust. Torej se je nakopičilo kar nekaj stvari, poleg tega pa sem vedno verjel, da so zobozdravniki utelešeni hudiči in mi ne želijo nič dobrega.

Ni me sram priznati, da me je bilo vedno strah zobozdravnikov. Zame so bili vedno štemarji z zdravniško licenco. Vendar sem odlašal z obiskom zobozdravnika tako dolgo, da je to že resno vplivalo na higieno in zdravje mojih zob. Ponosen sem na dejstvo, da ne jemljem tablet. Sredi noči pa me je pred dvema mesecema začelo trgati v zobeh tako močno, da sem vzel tableto proti bolečini. Ko boli zob, te boli celo telo. Ne moreš razmišljati in nič več početi.

Poleg tega tisto, kar te pri sebi najbolj moti, vedno opaziš tudi pri drugih. In opažal sem ljudi, ki so se iskreno in brez zadrege smejali na glas. To je moja želja. Ne idealen nasmeh, ampak zdravi zobje, ki bi mi omogočali, da se vedno smejim na ves glas. Ko sem nehote opazil, da ima še Homer Simpson lepše zobe kot jaz, sem prišel do spoznanja, da je sodu izbilo dno.

Preprosto sem obiskal spletno stran Ustne medicine in se prijavil na brezplačni pregled. Izbral sem jih za to, ker so mi jih priporočili številni in ker so znani po svojem kvalitetnem delu. Doktor Beleta poznam tudi osebno in njegov umirjen pristop mi je bil vedno blizu. Že naslednji dan sem prejel klic. Prijazna asistentka me je vprašala, kaj je razlog, da bi prišel na pregled, pa sem ji iskreno odgovoril, da imam takšno zmedo v ustih, da bom kar doktorju prepustil oceno, kaj je treba najprej storiti.

In, kar je morda najpomembnejše, kvaliteto sem pripravljen tudi plačati. Kot sem pripravljen plačati to, da sem bil na vrsti že naslednji dan, da sem dobil plan zdravljenja zob, da nikoli ne čakam v ordinaciji in da nisem več le še eden tistih, ki ima gnile zobe, ampak sem nekdo, ki je pripravljen narediti nekaj za svoje zdravje.

Potem sem se začel o tem pogovarjati s prijatelji. In kar naenkrat sem prišel do spoznanja, da nas veliko redno hodi k zobozdravniku, da popravlja napake svoje preteklosti, ampak da je to še vedno nekakšna tabu tema, ki se je mnogi sramujejo. Začeli smo se pogovarjati o vsem in vsem je bil skupen strah pred nečim, kar se je v nekaj desetletjih povsem spremenilo. Zobozdravstvo je ena tistih panog, ki je največ napredovala in danes, z razvojem tehnologije in izobraženim kadrom, dosega prave male čudeže.

Na prvi poseg sem šel s precejšnjo mero optimizma in brez strahu. Ker mi je dr. Bele že ob prvem pregledu zagotovil, da še ni vse izgubljeno. Da se lahko vse popravi. In to besede so bile za nekoga, ki sta ga zdravje in izgled zob mučili najmanj dve desetletji, pravi balzam za ušesa. In kaj se je zgodilo, ko je zabrnela mašinca …?

Kako veš, da so tvoje prioritete povsem zgrešene? Ko imaš nov iPhone in škrbaste zobe. Premisli, kaj je pomembnejše.

Objava je nastala v sodelovanju z Ustno medicino

8,546 total views, 2 views today