Smej se po svoje

Smej se po svoje

Da vidiš življenje v pravi luči, ga moraš pogledati skozi otroške oči. Tam ni nobene preračunljivosti in nepotrebnega odlašanja. Če boli, pozdraviš. Ne jutri, ampak danes. Odrasli smo fascinantna bitja. Ob prvem čudnem zvoku peljemo avto hitro k mehaniku. Če pa nas začne kaj boleti, pa vso svojo moč volje usmerimo v to, da to spregledamo ali odmislimo. Ker se bojimo neznanega. V veliki večini primerov pa je strah povsem odveč. Žal so naši možgani tako naštimani, da si najprej zamislimo najslabši možen scenarij, medtem ko je najboljši skrit nekje globoko v naši podzavesti in si ne upa pokukati na plano.

Moja zobozdravstvena pustolovščina se pregiba v sklepno fazo. O mukotrpnih odločitvah in desetletnem odlašanju sem že pisal, sedaj se bom bolj dotaknil izkušnje zdravljenja in estetike zob. Kar me je pri obiskih pri Ustni medicini najbolj razveselilo je to, da imaš občutek, kot da resnično želijo s tabo popraviti slabo situacijo in jim je res mar za ustno higieno.

Zame je bilo novo že to, da te dan prej pokličejo in opomnijo na napovedani obisk. Da v čakalnici skoraj nič ne čakaš. Da lahko zdravnika vprašaš karkoli te muči tudi prek mejla. Da me je zdravnik po operaciji poklical in preveril, kako se počutim. Vse to je bilo v čistem nasprotju z vsem tistim, kar je osmišljalo zobozdravnike v mojih šolskih dneh. Občutek, da nisi več le eden mnogih, ampak da resnično šteješ.

Z doktor Beletom sva se najprej lotila zdravljenja zob. Zato sem odšel na Green CT, kjer sem v nekaj sekundah dobil 3D sliko svojih zob, ki je doktorju povedala vse, kar je moral vedeti. Potem sva vse stare, ogabne sive plombe zamenjala z novimi, belimi. Nato mi je zamenjal še desetletje star mostiček, ki je že izgubljal svojo prvotno podobo in dejansko bi lahko tukaj za nekaj časa zaključil svoje zdravljenje. Vseeno pa sem se odločil, da zaključim to, kar sem začel.

Vedno pogosteje poslušam zgodbe ljudi, ki odhajajo v tujino k zobozdravniku. Ker so cenejši. To je menda edini razlog. Povsem razumem ljudi, ki se za to odločijo, ker si drugega ne morejo privoščiti, ne razumem tistih, ki so polni denarja, pa škrtarijo pri svojem zdravju. In kaj narediš, če te začnejo boleti zobje? Se usedeš v avto in odpelješ v Banjo Luko v upanju, da bo tvoj zobozdravnik prost?

Vrsto let mi je bila sama misel o zobeh odurna, danes se o tem z veseljem pogovarjam. V dobrega pol leta sem prišel iz slabega stanja v zelo solidno. Zobje me ne bolijo, tudi ne skelijo. Dolgo sem bil prepričan, da je to pač nekaj samoumevnega. Odlašal sem predolgo, ker sem bil prepričan, da mi skoraj ni več pomoči in se bo stanje le še poslabševalo, v resnici pa je bila rešitev vseskozi na dlani. Manj bi odlašal, še hitreje bi se pozdravil. Ampak to je že povsem druga zgodba.

Dejstvo je, da ima danes ogromno ljudi težave z zobmi, pa je tehnologija toliko napredovala, da bi jih brez težav odpravili. Dejstvo je, da je zelo veliko starejših ljudi brez svojih zob. In čeprav sem bil dolgo prepričan, da me čaka podobna prihodnost, sem danes odločen, da me čaka nekaj čisto drugega.

Še najbolj me preseneča to, kako strah ohromi človeka. Prepriča ga o tem, da je takšna pač njegova usoda in da se ji nima smisla upirati. Dokler temu strahu ne rečeš ne. Odločen in jasen ne. Potem se kar naenkrat začnejo pojavljati številne priložnosti in rešitve. Življenje je občutno prekratko in v večini primerov všečno, da bi preprosto sprejeli slabe karte. Če je življenje igra, jo moraš igrati, dokler ne zmagaš.

 

Objava je nastala v sodelovanju s Kliniko Ustna Medicina

2,535 total views, 3 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*