Midva

Midva

Najino zgodbo bi lahko začela z nekoč pred davnimi časi, toliko je že od tistega poletja v Ankaranu, ko sva se ob brenkanju kitare in srkanju bambusov sramežljivo spogledovala. Bila sva stara rosnih 17 let in z družbo smo bili prvič sami brez staršev na morju. Po morju so sledila najstniška dopisovanja preko sms-ov, ja takrat smo že imeli reglje in mobi čuke, ter prvi vroči poljubi na klopci za vrtcem. Jure je bil moja prva prava ljubezen in bila sem noro zaljubljena. Še vedno se nasmejem, kadar sem spomnim, da sva na začetku šla na večerni sprehod in Jure me na sprehodu ni poljubil. Zato sem jaz prevzela pobudo in rekla, da kar sva skuhala bova tudi pojedla. Revež je ves zmeden pričel razmišljati o hrani, jaz pa sem mu prilepila enega francoza 😉

V srednji šoli sva bila paralelka in sprva sva skrivala, da sva par. Juretu je bilo verjetno malce nerodno 😉 Seveda je ta sramežljivost hitro minila in komaj sva čakala na odmore, da sva se na šolskem hodniku našla. Moj dragi je že takrat imel žilico za pisanje, zato me je v nabiralniku pogosto čakalo kakšno ljubezensko pisemce ali pesmica, najlepše pa mi je bilo, ko mi je romantično sporočilo napisal v sveže zapadel sneg.

Seveda pa ni bilo vse rožnato. Za Jureta se je ob prehodu iz srednje šole na faks pričelo težko obdobje, saj je ravno takrat izgubil mamo. Bil je žalosten in vase zaprt, jaz pa mlada in željna študentskega žuranja in spoznavanja novih ljudi. Vedela sem, da mu moram stati ob strani, ampak mi je bilo težko. Verjetno sva ostala skupaj ravno zaradi najinih različnih karakterjev. Jaz flegmatična, Jure pa trmast in sva kar vztrajala in se nekje na poti zopet našla. Včasih pogrešam tiste brezskrbne študentske čase, ko sva spala do pol 10h, celo dopoldne razmišljala, kam bova šla na bone jest, potem pa po kosilu zopet počivala kakšno uro ali dve in se seveda stiskala v nedogled 😉

Po končanem študiju je Jure pričel delati v Novem mestu, jaz pa sem še 4 leta ostala v službi v Ljubljani. Zopet je bila pred nama preizkušnja, saj sva bila do takrat ves čas skupaj. Vendar sva jo prestala z odliko in verjamem, da je bil ta čas za oba zelo koristen. Imela sva možnost malce zadihati in si odpočiti eden od drugega. Jaz sem imela veliko več časa za prijateljice, Jure pa je prav tako spoznaval nove ljudi. Med njimi je bila tudi ena posebna deklica zaradi katere sem prvič v življenju spoznala kaj pomeni ljubosumje, vendar sem danes hvaležna za njo, saj je najino zvezo še bolj utrdila.

Ko sem po štirih letih tudi jaz prišla nazaj v Novo mesto, sva si z Juretom končno uredila svoje gnezdece in zaživela kot mlad par. Jaz sem imela občutek, kot da sva se še enkrat na novo zaljubila. Uživala sva v opremljanju novega doma, ob večerih sva hodila na predstave, koncerte in plesala swing. Ko me je Jure za 10 obletnico zaprosil za roko, sem kar žarela od sreče.

V življenju je tako, da ko se malce umiri in se stvari postavijo na svoje mesto, se ponavadi zgodi nekaj novega. Kako vesela sva bila tistega pluska, hitela sva s poroko, da se bomo resnično počutili kakor ena celota in potem je na svet prišla najina mala Višnja ter ga postavila na glavo. Nisem si mislila, da bo otrok najin odnos tako izpopolnil. Seveda imava veliko manj časa eden za drugega, ogromno je odrekanj in prilagajanj, vendar mislim, da sva s prihodom Višnje oba odrasla in dozorela kot osebi. Sedaj drug na drugega gledava drugače, sva tudi mama in oče, zaradi česar se tudi bolj spoštujeva in se imava še raje. Kaj je sploh lepšega za žensko, kot da vidi svojega moškega in njunega otroka, kako se srečna valjata po travi.

 

30,165 total views, 2 views today

4 Comments

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*