Ko sem šel skozi vrata porodne sobe, je bila ura točno 02:31. Super, sem si mislil, pa bom le to noč še spal nekaj ur. Seveda sem se pošteno zmotil. Ko sem se nekaj deset minut kasneje v tišini ulegel na posteljo, so mi misli švigale levo in desno, srce je glasno razbijalo, tako da sem spanec za ta dan kar odmislil. Tako sem imel toliko več časa, da sem strnil misli ob najlepšem dogodku v življenju – drugič.
Razmišljam sem o tem, da sva se s Tjašo spoznala kot mozoljasta in nerodna najstnika. Nisva gledala daleč v prihodnost, vedela sva le to, da se v družbi eden drugega odlično počutiva. In potem so leta minevala in sva se imela še kar rada, če ne kar vedno bolj. Nikoli pa je nisem imel rajši kot danes. Nikoli nisem vedel, da sem si za kraljico srca izbral tudi najboljšo mamico, kar jih je.
Zame sploh ni bilo vprašanje, če bom prisoten ob porodu. Brez mene otroka ne bi bilo in odločen sem bil, da soustvarjam vsak njegov korak. Torej sva se s Tjašo med krči nekaj ur sprehajala po hodnikih porodnišnice, trdno se je oklepala moje roke, jaz pa sem ji pošiljal spodbudne besede. V trenutkih, kot je bil ta, človek zopet pride do spoznanja, kako čudovita in neverjetna bitja so ženske. Saj ne, da smo moški marginalni ali nepomembni, ampak narava je poskrbela za to, da so najmočnejše med nami tiste, ki opravljajo tudi najpomembnejše in najtežje naloge. Očetje vseh vetrov, če le imate to možnost, bodite vedno zraven v porodni sobi. Ker boste imeli zaradi tega svoje partnerke še toliko bolj radi, v vaših očeh bo postala nezamenljiva.
V novi porodni sobi v novomeški bolnišnici imajo polno novih pripomočkov, ki so sila priročni. Tako sem med popadki delal dvige trupa na lestvi, ki je pritrjena na steno, tako da imam danes tak musklfiber, da komaj to pišem. Zopet sem za nekaj trenutkov skoraj omedlel, ampak ponosen sem že na dejstvo, da sem bil 90 odstotkov časa aktivno prisoten.
Ko sva se peljala v porodnišnico, je bil na radiu štiklc Ready or Not od Fugees. Ravno tisti, kjer Lauryn Hill nazorno prepeva »Ready or not, here I come …« Lep način, da dete napove svoj prihod na ta svet. Ko sem se nekaj ur kasneje v tišini noči sam peljal domov, pa me je spremljal Kreslinov Dan neskončnih sanj. Čeprav je besedilo te pesmi nekoliko otožnejše, pa sta mi v ušesih odzvanjala le tisti Vladotov »Raaaad te imam!« in čudoviti naslov pesmi.
Kako lahko nekaj tako majhnega v trenutku ukrade tvoje srce? Zarja je velika deklica, 55 centimetrov in skoraj štiri kilograme, ko pa jo pestujem, imam občutek, kot da je najbolj ranljivo bitje na svetu. Ki ga bom celo življenje čuval, ne skrbi, mala. Doma te komaj že čaka velika sestrica, ki govori samo še o tebi. Ob tebi je tvoja mamica, ki je ne bi zamenjal za nič. In tukaj sem jaz, ki točno vem, kaj je moja naloga. Da v največji meri poskrbim za to, da boste zdrave, sicer pa sem tisti, ki vas mora vsak dan nasmejati. Obljubljam ti ljubezen in smeh, za to ne boš nikoli prikrajšana.
Zelo pogosto se ujamem med razmišljanjem, kaj je pravzaprav smisel vsega našega bivanja? Kdaj je človek srečen, kaj ga osmišlja, kaj vse je sposoben doseči? Moje srce je danes polno, vest čista. Vem, kaj je moj smisel. Višnja in Zarja. Tjaša. Moja družina. To me osmišlja vsak dan in na vsakem koraku. Če v celem življenju ne naredim nič več pametnega, sem soustvaril te dve čudoviti bitji. In to je zame več kot dovolj. Kaj dovolj, to je brezmejna sreča, moj stalni navdih, moji muzi, zaradi katerih se trudim biti boljši človek.
In ko me naslednjič kakšen spet vpraša: »Pa kaj ti sploh delaš?«, mu bom z veseljem in ponosno odgovoril: »Babe, babe delam. Kaj pa ti?«
36,966 total views, 2 views today
2 Comments
Iskrene čestitke za čudovito deklico z najlepšim imenom! 🙂 Lepo se crkljajte! <3
Želim vam, da bi vedno bili srečna družina. Očka Jure, vsaka čast, TAKO SE GOVORI!!!