Opravičujem se vsem tistim, ki so se v teh najbolj temačnih mesecih leta prebijali skozi moje zapise. Ker so bili v večini vremenu podobni. Težki. Nerazumljivi. Ozkogledi. Ampak nisem si mogel pomagati, sem izredno dojemljiv za vremenske vplive. V tolikšni meri, da že resno razmišljam, da bi se z družino preselil nekam, kjer je sonce stalnica skozi celo leto.
Ampak to je že zgodba za drug prostor in čas. Danes je sončen dan. Jutri bo menda tudi. Pravkar se nam je na vrtu podelal sosedov maček, kar je ultimativni znak, da bo kmalu prišla na vrsto pomlad. Ta pa je čudovita. Življenje dobi povsem nov smisel, znova se rodi. Zaradi tega se mi naglas smeji.
Ko me je kdo opisoval v zgodnjih otroških letih, so vedno rekli, da sem bil srečen, samo da je bila hrana v dosegu mojih knedlastih rok. Legenda pravi, da sem pojedel skoraj karkoli. Zato sem bil nasmejan in okrogel. Srečen otrok, kot radi rečejo. Sit otrok je srečen otrok. Do danes se pri meni ni veliko spremenilo, še vedno srečo neločljivo povezujem s hrano. V vseh oblikah in agregatnih stanjih.
V idealnem svetu bi vsi dojenčki tako dojemali hrano. Kot nekaj veselega, srečnega in zanimivega. Z njo bi se igrali in spoznavali. Žal ni tako. Ko je čas, da mleko popestrimo z gosto hrano, nekateri mali jedci nad tem niso navdušeni. Kdo bi jim zameril? Mamičino mleko je čudovito, sladko in ima v sebi čisto vse, kar dojenček potrebuje. Potem pa naj bi takoj sprejel mešani svet zelenjave, sadja in meska.
Na tisoč in eno vprašanje (parafraziram, ampak res smo zajeli vse teme, ki se tičejo uvajanja goste hrane) smo odgovorili že na prvem Frutkovem klepetu v živo z nutricionistom dr. Evgenom Benedikom, ki si ga še vedno lahko ogledate na tej povezavi. Zato sklepnih ugotovitev ne bom ponavljal. Zaupal vam bom le lastno izkušnjo.
Pri prehranjevanju dojenčka moraš biti sproščen in nasmejan, ker čuti tvojo energijo. Počakaš, da ti sam nakaže, da bi rad poizkusil tudi določeno gosto hrano. Opazuješ ga, ker ti otrok vse pove. Kdaj ima dovolj, koliko hrane potrebuje, ob katerih urah najraje papca in podobno. Dojenčki so tako iskreni, da nič ne skrivajo. Le prisluhniti jim moraš.
Veselo pozdravljam tudi Frutkove novosti, saj me njihove kašice spremljajo že od mojih okroglih otroških dni – gre za dva nova okusa kašic iz preverjenih sestavin ekološke pridelave: korenček, krompir, grah ter krompir in brokoli. Kašice pridejo prav, ko vam zmanjka časa ali idej, kaj ponuditi malčku, lahko pa so tudi njegov prvi zelenjavni obrok.
Danes težko najdeš kakšnega spočitega starša malih otrok. Razlog je preprost – sedaj je tisto zadnje obdobje leta, ko so skoraj vsi otroci obležali zaradi določenega virusa ali bolezni. Borimo se skupaj z njimi. Gledamo skupaj skozi okno v sončne žarke in jih milo prosimo, da niso le privid, ampak obljuba nečesa boljšega in novega.
V mojem idealnem svetu ni lačnih otrok. Bolnih tudi ne. Vsi so srečni, siti in razigrani. Ne delam si utvar, to je čista iluzija. Vseeno pa lahko starših naredimo marsikaj, da naši malčki zaužijejo življenje s polno žlico. Ali če citiram sebe v mlajših letih: J***š žlico, to življenje je treba zajeti z zvrhano šefarco. Za vse tiste, ki vam dolenjsko narečje ni tako blizu – to je zajemalka.
Zapis je nastal v sodelovanju s podjetjem Fructal d.o.o.
5,097 total views, 2 views today