Zamerljiv ali razburljiv?

Zamerljiv ali razburljiv?

Z nekom se ne strinjaš. Tvoja reakcija pa pove veliko o tebi. Zame obstajata dve vrsti ljudi. Prva bo nemo »požrla« vso nestrinjanje in bo kuhala zamero, drugi pa bodo instantno izbruhnili in takoj povedali, kaj jih moti.

Jaz sem vedno spadal v drugo kategorijo. Tako je bilo v naši družini, glasno in jasno smo si vse povedali, tudi če komu to ni bilo všeč. To je edini način, ki ga poznam. Sicer smo se zaradi tega bolj pogosto in hitreje sprli, ampak smo tudi hitro vse razrešili. Nihče ni tovoril bremena slabe volje na druge, v to nismo verjeli. Vzkipljiv način je nekaterim bolj všeč, zelo veliko jih ta način prezira. Vendar je nekaj res – če takoj poveš, kaj te moti, tega ne prenašaš naokoli in na druge.

Drugi so raje pametno tiho, nevšečnosti potlačijo in počakajo, da se jih nabere dovolj. Potem pa priletijo na plano očitki, ki sploh nisi vedel, da obstajajo. Manj ropotajo, ko pa zaropotajo, te pa skoraj odnese. Povsem spremenijo svojo osebnost in se iz mirne in na videz flegmatične osebe spremenijo v utelešenega hudička.

Ne poznam ljudi, ki bi bili to in ono. Se pravi, da bi včasih odreagirali burno, spet drugič pa povsem umirjeno. Si, kar si. Ali si vzkipljiv ali zamerljiv. Menda ja ni junaka, ki je oboje, potem smo res v škripcih.

Ker ne poznam občutkov zamerljive osebe, bom povedal, kaj so – vsaj zame – prednosti vzkipljive. Vsakemu takoj poveš, pri čem je. Nobenega sprenevedanja. Čez dva tedna ne boš slišal podobnih očitkov. Ko greš spat, greš spat s prazno glavo, ne razmišljaš o tem, kaj je nekdo rekel ali kaj si morda misli o tebi. Velika slaba stran vzkipljive osebe? Da se hitro in marsikomu zameri.

Če se za trenutek ali dva poskušam preleviti v zamerljivo osebo, ki pa ne odreagira burno, pa bi se počutil nekako takole: mirno bi poslušal bentenje drugega, pa se za to ne bi preveč sekiral. To niso moji, ampak njegovi problemi. Bo že minilo, si mislim. Nima smisla, da se spustim na njegov nivo. Ampak v meni bi ostal grenak priokus. Dokler ne bi še dvakrat ali trikrat preizkušal moje potrpljenje, potem pa mu bi povedal vse, kar mu gre. In bi se odvalil težak kamen, ki me je kar nekaj časa vlekel k tlom.

Nestrinjanja so nekaj najbolj vsakdanjega v našem življenju. Jaz imam take prioritete, ti čisto drugačne. Jaz imam rad to, ti ono. Vzgoja tudi močno vpliva na to, kaj ti je pomembno in kaj ne. Ne moreš se spopasti z vsem, ampak moraš izbrati tiste bitke, ki so vredne tvoje pozornosti. Kako pa boš odreagiral takrat, ko boš v bitki, pa pove veliko o tebi. Spet je to ena tistih situacij, ko ni univerzalnega prav, ampak moraš izbrati tisto, kar je bolj prav zate.

Kaj je torej bolje? Da takoj popizdiš ali da se vse skupaj počasi nabira v tebi, dokler ni preveč? Pogosto in malo ali redko in na polno? Kam spadaš ti?

 

2,823 total views, 2 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*