Lani se mi je uresničila želja, ki sem jo imela vse od dne, sva se z Juretom preselila na svoje v vrstno hišo. Imeti svoj vrtiček. Čeprav sem mestni otrok in že celo življenje živim v mestu, sem velik del otroštva preživela pri babici na deželi. Na ta del otroštva imam čudovite spomine, skozi leta pa sem razvila ljubezen do narave, zemlje in rastlin.

Sprva sem mislila, da bo gredica namenjene le okrasnim rastlinam in zeliščem, kasneje pa sem se odločila, da na njen poskusim pridelati tudi nekaj zelenjave. Čeprav je vrtiček zelo majhen, se je izkazalo, da na njemu zraste precej sezonske zelenjave in zelišč, s katerimi smo preskrbljeni skozi poletje in jesen, pozimi pa imamo shranjena zelišča in dišavnice, ki jih na jesen posušim.

Najlepše pa je, ker v vrtnarjenju tako zelo uživa tudi Višnja. Za njo je prav posebna izkušnja, da si lahko sama nabere svež paradižnik, solato in pravkar dozorele jagode. Na vrtu smo ponavadi vsi skupaj, to je čas za nas, ko si razdelimo delo, Jure kosi, midve z Višnjo pa kopljeva po zemlji. Vidim, da je Višnja takrat srečna in pomirjena in čutim, da smo še bolj povezani kot družina.

Letos smo poleg vrta uredili še teraso, tako da si po vrtnarjenju z Višnjo v senci v miru privoščimo sladoled, Jure pa zasluženo pivo J Fino je sredi mesta imeti tudi košček lastne zemlje in zelenja, kjer si oddahneš duha in se povežeš z naravo.

Prilagam še nekaj fotografij našega vrta, kjer si lahko ogledate, kako smo si uredili ta naš majhen košček zemljice in morda dobite kakšen navdih tudi za ureditev vašega vrta.

6,997 total views, 2 views today