To je leto 2016. Nihče te več ne more prisiliti, da se ukvarjaš z ničim, kar ti ni všeč. Danes lahko vsak dela tisto, kar hoče, če v to veliko vloži in če v to resnično verjame. Do teh ugotovitev sva prišla s prijateljem po drugem pivu. Oba imava namreč fleksibilen urnik, nekoliko nenavadne poklice, temu primerne delovne ure in navade in vsemu navkljub nekako lepo shajava.

Pred slabim letom, nezadovoljen nad svojo situacijo, sem imel resen in iskren pogovor s samim sabo. Bil sem brutalno iskren. Ti ne moreš vstajati ob šestih, da greš na šiht, Jure, to ti ni v krvi. Probleme imaš s sleherno obliko avtoritete. Ne moreš sedeti pri miru. Kaj torej lahko počneš?

Odločil sem se, da bom poizkušal v svojem delu čim bolj uživati. Razmišljal sem o stvareh, ki me najbolj osrečujejo. Vedno se mi je pred očmi pojavljala simpatično okrogla silhueta moje hčerke. Okej, sem si rekel. Poizkusi narediti nekaj, kar bo povezano z njo, z vama, z vami. Piši o vajinem dolgočasnem vsakdanu. Piši o tem, da je vse, kar si si kdajkoli želel v življenju, pa tega nisi nikoli vedel. Piši o tem, kako ti je spremenila življenje.

Ampak o tem piše že malo morje ljudi, je komaj slišno pripomnil glasek v moji notranjosti. To pomeni, da bom moral pisati bolj strastno, razmišljati o njej toliko več, vedno biti na preži za novimi idejami. Takrat sem se odločil, da bom najboljši očka na svetu. Čeprav dobro vem, da to nikoli ne bom postal, me to ne bo ustavilo. Trudil sem bom biti najboljši po svojih najboljših močeh, kamorkoli me bo že to pripeljalo.

Sam sem v savni hotela. Čudovit občutek, tiča na prosto in udri. To je moj šiht za naslednjih nekaj dni. Da uživam s svojo malo družinico in to opišem. Potem grem na pivo. Še kasneje bom malo pisal, da ohranjam kondicijo. Jaz sem preprost človek, v svojem grobem bistvu še toliko bolj preprost moški. Zato, da ohranim svojo moškost, moram poskrbeti za družinske počitnice in odpreti vse kozarce, ki jih tesnijo tisti nesmiselni pokrovčki. Drugo je nepomembno.

——————————————————————————————————————————————————————————–

Intermezzo ali oddih:

Ko pristopi natakarica do nas in vpraša, kaj bomo pili, moja nikoli ne ve, jaz pa vedno izstrelim kot iz topa. Tokrat je naročila borovničev sok (?). Mislim da je bil Fructalov, nisem prepričan, vem le to, da se ni dal odpreti. Po četrtem poizkusu je moja izbranka že hotela poklicati natakarico, pa sem jo na srečo dovolj hitro prestrelil s takim pogledom, da si je premislila. Na koncu sem ga le odprl. Sicer ima sedaj na desni roki žulj, ampak pustimo malenkosti. Moj ponos je ostal neoskrunjen.

——————————————————————————————————————————————————————————–

Večini ljudem ni všeč, da uživaš v tem, kar delaš. Spomnimo se vendar naših babic, ki so vedno govorile, da ni pomembno, kakšen šiht imamo, ampak samo da ga imamo. To je čista bedarija. Zelo pomembno je, kaj delamo. To zahteva veliko našega truda in velik kos življenja. Če greš vsak dan slabe volje na šiht, te slej ko prej napadejo želodčni kamni. Če imaš srečo. Sicer pa ti odkrijejo raka na modih. To je veliko bolj verjetno.

My dear, find what you love and let it kill you, je rekel Charles Bukowski. Nihče se ne more namesto tebe odločiti, kaj je tvoje poslanstvo na tem svetu. Naše življenje je sorazmerno kratko in v primerjavi z vesoljem sila zanemarljivo. Zato uživaj v njem.

Kaj sem novega ugotovil danes? Da znam starševstvo povzeti s preprosto povedjo. Skos si zmatran, ampak vseeno stokrat bolj srečen. Tu je tu.

14,480 total views, 4 views today