Ko se pogovarjata dva moška, izrazoslovje ni kaj pretirano zahtevno ali skrbno izbrano. »Ma dej, k sem se taku nažru, da se kumej premikam. Sem mogu it še po repete, povrh še dva pira in še neki cukra …« Vso to govoričenje zasliši otrok, ki seveda vpraša: »Kaj se je zgodilo očka?« V tem trenutku se ta isti možak prelevi v dežurnega logopeda z nekaj desetletnimi izkušnjami, ki stresa podredne povedi, svojilne prilastke in prisrčne zaimke iz levega in desnega rokava. »Veš, sinko, očka je pri kosilu preveč pojedel, ker je imel oči večje od želodca …« »Kako pa lahko imaš oči večje od želodca?«, ga radoživo vpraša otrok. »Figurativno, sinček, nisem nehal jesti, ko sem imel dovolj. Človek mora prenehati jesti, ko je sit, in ne šele takrat, ko zmanjka hrane na krožniku. Povrhu vsega nisem rabil tako veliko spiti – ob kosilu je najboljša navadna voda – pa tudi sladico bi lahko izpustil.«

Prehrana in dojenčki pa je vse prej kot lahkotna tema. Naša mala rada je, tu imamo srečo. Najprej je bila obsedena z materinim mlekom, sedaj pa, ko ji dodajamo tudi gosto hrano, je to dosti bolj zahtevno početje. Muhasta je, kot je verjetno večina otrok. Včasih bi kar jedla in jedla, spet drugič pa že prvo žlico kašice vehementno odrine in ne pusti ugovora. Pri nas imamo sicer precej preprost recept – dokler ji paše jest, jo fotramo, sicer jo ne silimo.

Ampak včasih ima tudi večdnevna obdobja, ko ji ne paše gosta hrana in se samo zmrduje. Seveda ji ne moremo samo nastaviti kašico v stilu ko bo lačna, bo že jedla. Saj vendar ni maček. Takrat potrebuje več prepričevanja, potrebno jo je zamotiti s kakšno igračo, za vsako žličko, ki jo da sama v usta, eno poješ še sam. To zna biti tudi precej naporno početje, ker tiste njene kašice niso preveč okusne.

Metod, načinov in nasvetov, kako se lotiti uvajanja goste hrane, je malo morje. Prva in največja napaka, ki jo mladi starši v tem primeru lahko storijo, je ta, da začnejo prebirati spletne forume. Če bi upošteval vse tiste »dobronamerne« nasvete, bi si otrok sam izkopal koreninice na vrtu, ki se mu zdijo najbolj okusne. Naš pristop je, da poslušamo svoj občutek in svojega otroka. In da smo med hranjenjem sproščeni in dobre volje, ker otrok čuti našo energijo. Če bo dojel, da smo slabe volje, potem tudi ne bo jedel.

Še dobro da imamo moški ženske, ki se tej temi tako celostno posvetijo. Delajo načrte, kupujejo zelenjavo, pripravljajo vsak obrok posebej … Če bi vprašali povprečnega moškega, bi dejal nekaj v stilu »daj ji isto, kar bova jedla midva, samo malo bolj zdravo … morda brez soli.« In potem bi imeli dojenčke, ki bi bili primorani jesti al dente špagete s tuno. Nesoljene. Še dobro, da imamo ženske.

Riževo mleko. Kokosovo mleko. Čaj z janežem in kumino. Albuminska skuta. Veste, to niso stvari, ki so moškim znane. Za večino teh do nedavnega sploh nismo vedeli. Ampak menda so to vse po vrsti neke zdrave in hranilne sestavine. In potem se čudite, da imate mladega očka z nakupovalnim listkom v trgovini, ki išče koromač med čistili. Jaz reveža povsem razumem. Še nikoli prej ni slišal za to stvar. Ampak te stvari so dobre za našega otroka. Bojda, tako smo slišali doma.

Povsem jasno mi je, zakaj je dojenček tako skrbno pripet na svojem stolčku. Bolj kot na vlakcu smrti v Gardalandu. Ker bi sicer poletel z mizo vred. Sem se že naučil pri naši mali. Maha z rokami kot mlin na veter. Pograbi žlico in jo ne izpusti. Z obema rokama prime za rob svojega malega krožnika in povsem nekontrolirano vleče zdaj desno, zdaj levo, zdaj naprej in zdaj nazaj. Bolj je umazana, bolj je srečna. Bolj flaka po meni, bolj zabavno ji je vse skupaj. Dojenčki hrano dojemajo kot zabavo. Odrasli smo tisti, ki žal tako radi kompliciramo glede tega. Bit otrok je luksuz. Karkoli storiš, je simpatično. Samo da veliko in rad ješ.

Dojenček ne bo nikoli lačen iz principa. Če noče jesti, nam hoče nekaj povedati, da nekaj doma ne štima. Če pa mu trenutno ne paše jesti, mu bo pa potem. Če noče jesti pri svojega pol leta, bo pa postal mali gurman pri dopolnjenem letu starosti. Dete samo najbolj ve, kaj mu paše. Tako. Ali kot radi rečemo v mojih koncih: taku.

 

6,697 total views, 4 views today