Novo leto, isti jaz

Novo leto, isti jaz

Novo leto, nov jaz? Niti približno. Novo leto, isti jaz. Z vsemi svojimi pomanjkljivostmi, pa tudi nenadejanimi in simpatičnimi posebnostmi. Vedno bolj me zanima, kako se počutim ob določenem človeku, ne pa kaj govori. Čutim dejanja, preslišim še tako sladke besede. Vsak človek v nas vzbudi določena čustva – tudi apatijo, če do dotičnega ne čutimo nič – in tisti, ki prebudijo v nas vrtinec dobrega, doživetega in razigranega, je prav tisti, ki je pravi za nas.

Čeprav so spremembe edina stalnica v življenju, res ne vem, zakaj smo danes tako obsedeni z njimi. Bodo že prišle na plano, če jih potrebujemo in ravno ob pravem času za nas. Ne moremo jih izsiliti samo zato, ker nam je dolgčas. Človek mora realno oceniti svoje življenje. Če si srečen in zadovoljen in so prav taki tudi ljudje, ki te obkrožajo, potem nekaj že delaš prav. In tega ne spreglej. Tega se ne sramuj.

Kar sebi recimo štejem v dobro je to, da sem se pripravljen učiti na preteklih napakah. Nikoli ne verjamem, da že vse vem. Učim se vsak dan. Tako sem bil še pred petimi leti povsem drugačna oseba kot danes. Ampak takrat, pred temi nekaj leti, sem bil ravno takšna oseba, kot sem v tistem trenutku moral biti. Z drugačnimi pomanjkljivostmi, a še vedno nekaj povsem svojstvenimi posebnostmi. Tako jaz doživljam odraščanje. Predvsem v miselnosti, v tem, kar nosim naokoli v svoji glavi v slehernem trenutku dneva. Ne pa v nekaj dodatnih gramih špehka ali gubah več. Za to mi je povsem vseeno.

Imam to srečo, da imam doma »učitelje« življenja. Pri otrocih nikoli ne veš, kaj bo s sabo prinesel nov dan. Radi me imajo tudi takrat, ko grem sam sebi na živce. Ker dobro vedo, da je to le prehodno, nek bežen občutek, ki bo kmalu minil. Potem jim bom spet na voljo v vsej svoji zabavni, varni veličini. Kar pri otrocih še najbolj cenim je to, da se ne znajo sprenevedati. Če si jim všeč, ti bodo to dali takoj vedeti. Če si jim sumljiv, se bodo hitro obrnili stran od tebe. Če še tako sladko govoriš, oni preberejo tvojo energijo.

In to si želim – da bi poleg raznih statusov na družabnih omrežjih ljudje prebirali energijo drugih. Da bi se več pogovarjali z zvezdami in manj z ljudmi. Da bi najprej odprli srce, šele nato usta.

Sicer pa je povsem vseeno, kaj si jaz želim. Samo ti čutiš, kaj ti potrebuješ. Ti slediš svojemu srcu. Drugi ga lahko vodijo, vendar ne poznajo njegove poti. Na tej poti boš srečal marsikoga in marsikaj in ti najbolje veš, kdo oziroma kaj je zate najbolje. Novo leto pri meni tako ni prineslo bistvenih sprememb. Vendar mislih, da bom čez pet let vse okoli sebe doživljal precej drugače kot danes. In tega novega, tega neznanega, se prav veselim.

Pogosto ponoči poveličujemo probleme, ki so nam v danem trenutku pomembni. Potem pa se zbudimo, spočiti in jasnih misli. Takoj ugotovimo, da problemi niso nerešljivi. Da je bila dejansko rešitev vedno v tebi. Preveč pomena smo ji dali takrat, ko smo imeli preveč časa. Ko pa smo bolj racionalno in trezno razmislili, smo takoj prišli do sklepa, da smo povsem brez razloga trošili svojo energijo in živce.

Zato bom obrnil ploščo. Preveč časa in energije bom posvetil stvarem, ki me osrečujejo. Ki doprinesejo kvaliteti mojega življenja. Tistim, ki mi ne nudijo nič dobrega, pa bom namenil zelo, zelo malo sebe. Ravno dovolj, da jih obrnem sebi v prid. Ker sem preveč zaposlen z dobrim, da bi se obremenjeval s slabim.

 

2,249 total views, 2 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*