Bil sem okrogel otrok. Okrogel, a srečen. Ker sem vse pojedel in mi je bilo – tako kot verjetno vsakemu otroku – vseeno za dolgoročne posledice tega početja. Takrat me ni zanimalo, ali mi to škoduje ali ne, vedel sem le to, da je hrana super. Potem sem se potegnil in začel z redno telovadbo in kile so hitro skopnele.

Glede na moje okrogle prednike, bi lahko rekel, da sem nekoliko nagnjen k debelosti. Pa bi bil to le poceni izgovor. Tak sem, kakršen sem se odločil biti. Ne verjamem, da storiš to, kar lahko, ampak to, kar moraš. Zato mi danes vzame precej truda, da ohranjam zgledno in letom primerno kilažo, čeprav nikoli ne bom suhec. Ker v hrani še vedno zelo uživam in ne verjamem v prekomerna odrekanja. V življenju pač moramo tudi uživati.

Pri tamalih dveh je tako, da je mlajša nora na hrano, starejša pa je bolj izbrani jedec. Trudim se, da jemo čim bolj uravnoteženo in zdravo, zagotovo pa jim ne odrekam kakšne sladkarije po kosilu ali večerji, če pa so bile vedno sestavni del moje prehrane. Če bi to počel, bi bil hinavec. Še vedno je nekaj najlepšega opazovati majhnega otroka, ki uživa v hrani, kot pa da bi ga moral siliti za vsako žlico posebej.

Višnja je kot dojenček veliko težje sprejela gosto hrano. S Tjašo sta imeli precej preglavic pri uvajanju goste hrane in ženo je to hitro iztirilo, ker tudi sama kot otrok ni rada jedla in je to travmo dolgo prenašala s sabo. Pa sem jo enkrat napodil od mize in sem se usedel zraven Višnje. Nič jo nisem silil, ampak sem samo jedel svoj obrok. In sem v tem neizmerno užival. Najprej me je nekoliko nejeverno opazovala, potem pa je tudi ona začela. Vedno bolj odločno in z nasmehom na obrazu. Tudi štiri leta pozneje jo ne silim jesti. Sama najbolje ve, kdaj je lačna in kaj ji v danem trenutku najbolj paše. Moja naloga je le ta, da pazim, da gre za raznoliko in zdravo hrano. Z občasnim priboljškom. Za vse ostalo poskrbi sama.

Zarja je zgodba zase. Ta otrok bi lahko pojedel cel svet. Od kumaric do sladoleda. Njo moram brzdati. To me seveda jezi, ker me spominja name v moji mladosti, ampak je tudi gibalno tako razvita, da ji napovedujem podobno prihodnost – veliko dobrih obrokov in prav toliko telovadbe, s katero bo vse to skurila. To se mi zdi čisto okej, življenje je polno majhnih izzivov in preglavic, zaradi katerih smo samo močnejši.

Zadnje dni sem v nekoliko boljši psihofizični kondiciji. Določene stvari opravim lažje in boljše. Najprej nisem vedel, zakaj je temu tako, mogoče je posredovala kakšna višja sila in mi priskočila na pomoč, potem pa sem se spomnil, da sem nekje pred dvema tednoma začel jemati omego. Najprej s precej tipične moške skepse, potem mi je pa prirastla k srcu. Ker je dobra za srce! Pa za možgane in tisoč drugih stvari.

Nad omego sem navdušil še mlajši dve. Sicer jo verjetno vzameta le zato, ker je v obliki ljubkih ribic, ampak to ni pomembno. Otroke je treba pretentati za njihovo dobrobit. Žena pa ve veliko bolje kot jaz, kaj je pomembno za njeno zdravje in tisto dojenčka in smo spontano postali ena taka velika omega družina.

DHA-500 (omega 3) je primeren za nosečke in doječe mamice; pomaga pri normalnem razvoju oči, možganov pri fetusu in dojenčku, dojenim z materinem mlekom. Ultra omega 3-D (Ultra, ultra!) je najbolj primerna zame, zelo močna kombinacija Omega 3 z vitaminom D3. Zagotavlja splošno zdravje vida, srca, ožilja in deluje protivnetno. Za punci pa je top Otroška omega Okusne otroške ribice, ki imajo vlogo pri delovanju vida in možganov.  Gre za to, da ima ribje olje pomembne hranljive snovi za telo, sami pa ga s prehrano ne vnašamo dovolj skozi vso leto.

Vzgoja otroka ni kvantna fizika. Trudiš se po najboljših močeh, da ne ušpičiš kaj škodljivega, sicer pa v tem uživaš in spremljaš otroka, ki te vodi. Otroci so si različni, vsak ima svojo zgodbo, zato ne smemo posploševati ali pretiravati. Trudiš se, da bo dete zdravo in srečno. Ko ima otrok vse predpogoje, da v življenju uspe, pa mu dovoliš, da napiše svojo zgodbo.

Objava je nastala v sodelovanju s podjetjem Hiša zdravja

4,136 total views, 2 views today