Tema, izgini! Bolečina, pojdi stran! Virusi, tukaj niste dobrodošli!

Tema, izgini! Bolečina, pojdi stran! Virusi, tukaj niste dobrodošli!

Zdi se mi, da se vsako leto ponavljam, ampak januar res ni prijeten mesec. Če nimaš ravno osebnega praznika v tem zimskem mesecu, še ga le stežka veseliš. December je prazničen, februar že počasi napoveduje pomlad, januar pa obljublja le temo in dolgočasje. Januar, hvala ker si bil, še bolj vesel bom, ko boš minil.

Starši ne maramo januarja še iz enega pomembnega razloga. Ker po pravilu pogosteje vidimo otrokovega pediatra kot njegovo vzgojiteljico. Kot da bi decembra vsi virusi in bacili tega sveta nabirali svojo moč, da potem januarja udarijo z vso silo. In še kako znajo udariti, zbijejo na tla še najbolj trdožive med nami.

Pred otrokom sem bil vedno prepričan, da imam odličen imunski sistem, da me nič ne vrže s tira. Danes pa kaže na to, da sem se le odlično izogibal ljudem, ki kihajo in/ali kašljajo. Ker te možnosti nimam več (otrok me ponoči išče toliko časa, dokler ga ne zagrabi kašelj in vse bacile usmeri vame), sem v zadnjih dveh letih fasal take reči, ki jih prej nisem nikoli. Vneto uho in oko, afte, angine, ki delujejo kot smrtna obsodba in kronična nenaspanost. Predvsem zadnja bolezen je tista, ki me je najbolj strah.

Kot študent sem spal povprečno deset ur na dan. Če jih danes dobim pet v kosu, sem že spočit kot sinička. Ampak to se bolj poredko zgodi. Ponavadi se zbujamo vsakih nekaj ur, da preverimo, če smo še živi. Prav tako sem osvojil sposobnost, za katero sem dolgo verjel, da jo imajo le babice iz nadaljevank in romanov – če človeka nežno kušnem na čelo, že vem, koliko ima temperaturo. Termometrom ne zaupam več, le še lastnim žnablom.

Ker je spanec trenutno zame tako pomemben in ker sedaj že mesec dni preizkušam novo JYSK-ovo vzmetnico GOLD serije, lahko brez trohice slabe vesti trdim, da mi je postala zelo ljuba. Na njej zelo hitro zaspim in kar je zame še najpomembnejše, ko zjutraj vstanem, ne čutim več bolečin v križu, ki so me spremljale zadnjih nekaj let. Bil sem že kar nekoliko sprijaznjen s tem, da me bodo verjetno spremljale do konca mojih dni, ampak kot vse kaže, sem to neljubo reč prestavil za nekaj let ali desetletij. Če že spim premalo, ker me držijo pokonci otroci z virusi, pa saj vstanem pokončno in brez stokanja.

Vendar pozor, ni vsaka vzmetnica dobra za vsakogar. Ljudje smo si različni in imamo vsak svoje potrebe in želje. Priporočam vam, da rešite ta simpl test – https://jysk.si/guide/test-spanja. Jaz sem se na podlagi rezultatov in nasvetov odločil za svojo vzmetnico, ki je nekoliko trša, ampak mi to najbolj sede.

Tako kot so postoma minile bolečine v križu, bo tudi januar, vsaj tolažim se s tem. Jaz sem otrok poletja, zima mi ne paše. Kratki dnevi so prekratki, dolgi večeri preveč dolgi in dolgočasni. Vendar ne bi cenil dnevne svetlobe in toplejših dni, če prej ne bi izkusil teme in hlada. Tako kot lastovke pred zimo bodo tudi viroze po njej zapustile naše kraje. Moje življenje potrebuje sonce!

Celo zimo že hodim po bajti in razmišljam, kako bi vanjo spravil več svetlobe. Ker živim v sredini vrste več vrstnih hiš, to ni tako lahko dosegljivo. Ampak sem že odkril špranjo ali dve, kamor bi pasala kakšna luknja, našel steno, ki ni tako pomembna, da je ne bi mogel porušiti in tako sprositi vse svetlo, kar prihaja skozi okna. Izzivi v življenju so mi vedno bolj všeč, vsak dan se učim. Ni nujno, da me boli križ, čeprav sem velikih in nerodnih okončin. Nikjer ne piše, da ne morem porušiti sten v hiši, ki so mi v napoto. Ne vem, če bodo virusi še dolgo preživeli. In prepričan sem, da bo svetloba kmalu spet posijala na nas.

Aki iz Parnega Valjaka se je zmotil. Ni nedelja tista, ki je prokleta, ampak je januar. Januar, prokleti januar. Še malo, pa bo februar.

 

Objava je nastala v sodelovanju z JYSK Slovenija

3,295 total views, 2 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*