Bolj poznam ljudi, raje imam živali

Bolj poznam ljudi, raje imam živali

Imel sem to srečo, da so moje otroštvo v veliki meri zaznamovale tudi živali. Če me spomin ne vara, sem imel kanarčka, papigo, hrčke, morske prašičke, več mačk, vietnamskega mini prašiča, zajčka in nazadnje še psa. Ta slednji ravno sedaj smrči na kavču na moji desni. Na to sem se navadil že v tolikšni meri, da preverim, če je z njim vse v redu, ko je preveč tiho.

Midva s Snoopom imava pravi love-hate odnos. Rad ga imam, ker je iskren, vesel in dobrodušen, medtem ko je razlog za vsa najina nestrinjanja njegova požrešnost. Nikoli nisem videl živega bitja, ki bi dal več na hrano kot ta črna kepa dlak. Preden je čas za enega njegovih obrokov, se kar trese. Občasno zalaja, vseskozi trza in je nasploh zelo nadležen. Težko sprejemam, da se ne more umiriti, spet toliko let sva že skupaj, da mu tega resno ne zamerim. Čeprav je res, da mu vedno kupujem kvalitetne brikete, ker po njih lepše kenja. In ker živim v eni tistih sosesk, kjer upokojenci s pet minut preveč časa redno opazujejo, kdo pobira pasje kakce in kdo ne, je to zelo pomemben podatek.

Resnična zgodba: pred leti sem na mizi v dnevni sobi pozabil veliko čokolado, 250 g Milko z lešniki, še zapakirano. Nič hudega sluteč sem se odpravil malo ven. Ko sem se že kakšno uro vrnil, me pričaka navdušen mali mops, ki divje maha z repom, ob njem ostanki folije, niti koščka čokolade več, še lešniki so izginili. Peljem ga hitro na sprehod, ker izgleda, kot da je na drogah, on pa teče naokoli in intenzivno bruha in kenja hkrati. Še danes sem prepričan, da bi ta pes jedel, dokler mu ne bi razneslo želodca. In tako bi ga pobralo, medtem ko bi počel ravno to, kar ga najbolj osrečuje.

Na srečo danes obstajajo inteligentne igrače za pse ki so seveda pogojene s tem, da odkriva briketke. To mu gre super od tačk. Prav tako je bil prava zvezda v mali šoli za pse, kajti za nagrado je bil vedno pripravljen žrtvovati svoje življenje. Čeprav sem mu redno dopovedoval, da ni mačka in da jih nima osem v dobrem, se za to ni zmenil.

Sedaj sva skupaj že devet dolgih let. Skupaj se starava, čeprav on precej hitreje. Ko spokojno spi, ga opazujem z neprikrito hvaležnostjo, ker je tako pomemben del našega življenja. In ker je bil ravno on tisti prvi, ki je našo malo Višnjo navadil na živali.

Vedno sem presenečen, ko sprehajam svojo malo mrcino in se ga kakšen naključni mimoidoči prestraši. Al je mops, vedno rečem. V najslabšem primeru te bo polizal do smrti. Prav tako pogosto opažam, da si pari, ki so že nekaj časa skupaj, pogosto omislijo psa. Verjetno so prepričani, da je to morda nekakšno uvajanje za bodočega otroka, pa vam zagotovim, da vas čaka v tem primeru pekel povsem drugačne vrste.

Prav toliko, kot se je z rojstvom Višnje spremenilo moje in Tjašino življenje, se je vse spremenilo tudi za našega Snoopa. Nič več ni na prvem mestu. Veliko je prilagajanja in manj igranja. Ampak zelo ponosno je sprejel svojo novo vlogo bitja, ki varuje še manjše bitje. Danes ga je Višnja seveda že prerasla in pogosto se skupaj odpravita na sprehod. In to je resnično lep občutek, da mala že tako zgodaj dobi občutek, kako je skrbeti za nekoga drugega.

Svojega življenja si brez živali sploh ne znam predstavljati. Zelo vesel sem, da tudi mala odrašča v sožitju s Snoopom. Čeprav je star, tečen in požrešen, je še vedno naš. Verjetno nam le nastavlja ogledalo in si tako lahko predstavljamo, kakšni bomo mi, ko bomo v njegovih letih.

Najljubša Višnjina risanka je Tačke na patrulji. Itak.

 

Objava je nastala v sodelovanju s podjetjem mimovrste=)

5,176 total views, 6 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*