Kot dva stara zakonca

Kot dva stara zakonca

V petek dopoldne so prišli na naš dom kar trije paketi (bemti babnice in bančne kartice in vse spletne trgovine tega sveta) pa tega naš štirinožni prijatelj sploh ni zaznal. To omenjam zato, ker je še pred kakšnim letom doživel epileptični napad vsakič, ko je kdo pozvonil. Sedaj je pa že star in mu sluh peša. Ampak kaj čmo, to je krog življenja.

Pred nekaj meseci smo ga peljali k veterinarju, kjer so mu detajlno umili in spolirali zobe, enega gnilega spulili in poskrbeli za to, da nekaj let ne bo več nevarnosti, da mu začnejo zobje izpadat. Poleg tega je imel že tak zadah, da se ga je človek kar pošteno ustrašil. Ampak ta poseg nas je koštal krepko čez tristo evrov, kar je več, kot je moj obisk zobozdravnika, pa tudi ta nima koncesije. Zanimiva so pota gospodova.

Dejstvo je, da danes pes ni več samo človekov najboljši prijatelj, ampak je del družine. Če se je tudi tebi že zgodilo, da si moral na hitro k veterinarju zaradi njegovega stalnega praskanja po ušesu in stresanja z glavo, pa si za to plačal 100 €, je tukaj nova rešitev. Podobno kot pri ljudeh, lahko sedaj zavaruješ tudi domačo kepo dlak. Zavarovanje psa WIZ Kuža krije stroške zdravljenja zaradi nezgode in bolezni ter odgovornost iz posesti. Če bolje pomisliš, je to precej pametna naložba. Če si kdaj bil (ali si žal še vedno) reden obiskovalec veterinarskih ambulant, tudi veš zakaj.

Ob vsem tem poteka tudi izbor za naj kužka. Jaz sem dovolj samokritičen za oba, da našega ostarelega in osivelega mopsa ne prijavim na kaj takšnega, mogoče je pa ravno tvoj dovolj simpatičen, da postane top dog.

Vso to razglabljanje o pasjih težavah me je privedlo do tega, da razmišljam malo več tudi o človeških. Vedno sem preziral besedo zavarovanje in vse pridevnike, ki ji pritičejo. Osnovno, dodatno, dopolnilno, katerokoli že. Sem namreč eden tistih, ki verjame v preventivo in ne kurativo. Sedaj ko imam malega otroka, pa se je to precej spremenilo. Ko mala joka, mene boli. Na sto in tisoč različnih načinov. Želim jo obvarovati in zavarovati na vsak možen način. In ona me uči, da moram biti včasih pripravljen tudi na nepredvidljive situacije.

Že dolgo se nisem ničesar tako močno veselil, kot se veselim pomladi, ki je pred vrati. Koledarske in dejanske. Daljših dni, kratkih rokavov, vrtičkanja in predvsem slovo tisoč in ene viroze, ki so nas letošnjo zimo v veliki meri prikovale na posteljo. Veselim se zdravja, ki se mi kaže v cvetlicah, soncu, valovih in pisanih barvah.

Verjetno nisem edini, ki se mu letošnja zima neskončno dolgo vleče. Spet se bodo našli številni, ki nam bodo zagotavljali, kako srečni smo lahko, da sploh še poznamo štiri letne čase. Okej, jim pravim, ampak če bi hotel sneg, bi bil hribouc. Tako pa so moje prioritete nekje povsem drugje. Kaj ti bo zidanica, če pa lahko imaš hišico na morju?

Kakšno bi bilo moje življenje brez psa? Če je res, da je pes odraz njegovega lastnika, se pogosto kar ustrašim za svoje dobro. Upam, da nisem tak attention whore. Morda pa sem, kdo ve. Morda pa ravno zaradi tega pišem te vrstice. Morda sem se zavestno odločil, da ga želim in hočem prenašati tudi na njegova stara leta. Skupaj v dobrem in slabem, kot dva zakonca.

 

5,729 total views, 2 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*