Sem postala slaba prijateljica?

Sem postala slaba prijateljica?

V zadnjih dneh sem prejela kar nekaj sporočil od prijateljic in vsa so se glasila nekako tako: »Si ti še med živimi?«, »Kdaj se kaj vidimo, mogoče naslednje leto?«.

Letošnja zima je bila zame resnično ena težjih, saj ne vem, kdaj sem bila v življenju nazadnje toliko bolna. Seveda sem pričakovala, da bo Višnja zaradi obiskovanja vrtca večkrat zbolela, vendar nisem računala, da se bodo vse te otroške viroze prenesle tudi name. Še Jure se jim ni uspel popolnoma izogniti, najbolje jo je v bistvu odnesla prav Višnja 🙂 Spomnim se, da sem se enkrat v začetku jeseni, medtem ko je Jure šmrkal in kašljal, pohvalila, kako nisem bila bolna že 3 leta in vse izrečeno se mi je vsaj 1000x povrnilo! Od oktobra dalje sem bila mogoče zdrava le slab mesec.

Prav zadnji mesec pa je bilo najhuje in na trenutke sem res pomislila, da se mi bo zmešalo. Bolni smo bili namreč vsi trije naenkrat, Jure in Višnja še z visoko vročino. Čas se mi je praktično ustavil, nekako sem uspela poskrbeti le za najnujnejša hišna opravila, vsake toliko sem skočila v službo preverit, če me niso že izselili iz pisarne, ves ostali svet pa zadnji mesec za mene ni obstajal.

Zdaj ko smo končno malo bolje, premlevam o sporočilih mojih prijateljic in razmišljam, koliko stvari sem v zadnjega pol leta zamudila, medtem ko smo se vrteli v krogu takšnih in drugačnih viroz, v krogu življenja pač. Na koliko rojstnih dni, na katera sem bila povabljena, sploh nisem šla, koliko kavic in pijačk sem izpustila, še lastnega rojstnega dne nisem uspela praznovati. In postala sem žalostna. Postala sem žalostna, ker moja draga dekleta in druženja z njimi resnično zelo pogrešam.

Zato sem se odločila, da jim namenim ta zapis in jim tako povem, kako vesela sem, da jih imam v svojem življenju. Kako vesela sem, ker vem, da kljub temu, da se nismo videle tudi po več mesecev, bo na prvi kavici pogovor stekel tako sproščeno, kot da bi se videvale vsak dan. Kako vesela sem, da smo z večino prijateljice še iz osnovnošolskih in srednješolskih dni in vem, da bomo ostale povezane za vedno. Kako vesela sem, da kljub temu, da nas včasih življenje preizkuša in nam prekriža načrte, dajemo ena drugi vedno ponovno možnost, si stojimo ob strani in si zaupamo.

Drage moje, čeprav verjetno ob mojih opravičilnih SMS-ih že zavijate z očmi, bi rada da veste, da vas imam vedno v mislih, da mi je žal za vsako skupno druženje, ki ga izpustim. Resnično komaj čakam, da bodo zvezde zopet na moji strani in prepričana sem, da bo s pričetkom pomladi in prvimi sončnimi žarki vse lažje. In takrat bomo nekje na sončku skupaj srkale kapučino in razglabljale o ženskih življenjskih modrostih. Kako sproščujoča je že sama misel na to 🙂

Do takrat pa obljubim, da se bom večkrat javila na telefon 🙂

 

5,319 total views, 2 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*