Pri damah nikoli ne izdaš njihove starosti. Pa ne zato, ker misliš, da so njihova najboljša leta že minila, ampak ker starost ni tista, ki naj bi te določala. Tisoč in ena druga stvar pa te. Kakorkoli že, naša ta velika praznuje. Nekaj let se ji je pa že nabralo pa se še vedno dobro drži. Izdam le to, da je že polnoletna, to je dovolj.

Ko razmišljam o naju, bi težko našel dve osebi, ki bi si bili bolj različni. Kot da bi se zaletela dva planeta in se sestavila skupaj iz vseh koškov, ki so ostali. Vendar se dopolnjujeva kot otroška sestavljanka, brez veliko razmišljanja in z malo pasti. Brez dolgovezenj in skrivnosti. Ko si z nekom petnajst let, ga poznaš do kosti. Še tisto, kar skriva pred samim sabo, ti je jasno kot beli dan.

Ko si mlad, si večen. Ko si malo starejši, si ponavadi nekoliko bolj realen. Ko si zaljubljen, si izgubljen. Ko ljubiš, pa si našel vse, kar potrebuješ. Najtežje je ljubiti takrat, ko ti nekdo ne da nobenega razloga za to. Spet je ravno to trenutek, ko tisti drugi potrebuje vso tvojo ljubezen. In tako nekako brez večjih pretresov krmariva že ves ta čas. Skupaj, ker drugače ne znana in nočeva.

Sedaj smo skupaj. Sedaj je mati mojega otroka. Sedaj je še nič kolikokrat več, kot je bila pred tem. Čeprav sem vedno čutil neizmerno naklonjenost do žensk vseh starosti in oblik, so ravno mame tiste, ki imajo pri meni največjo vrednost. Ker širijo svojo ljubezen.

Ko prebiram knjige o vzgoji otrok in otroški psihologiji (ki so ene mojih ljubših), sem vedno znova presenečen, kako dobra mama pravzaprav je. Kako potrpežljiva in razumljiva je do najinega otroka. Torej nimam druge izbire, kot da jo imam zaradi tega še toliko rajši.

Tako kot leta ne določajo posameznika, tudi dolžina partnerske zveze ne določa njeno trdnost. To jo številni kompromisi, majhni prepiri in velike sprave, sposobnost razumevanja in medsebojnega spoštovanja. Moja ta velika je moja kraljica. Naša kraljica. In tako se tudi do nje obnašamo.

Četudi sva z malo včasih nagajiva, predrzna, umazana in zajedljiva, naju velika sprejema takšna, kakršna sva. Naše bistvo je ravno v tem, da sprejemamo vse napake in posebnosti vsakega od nas.

Torej velika praznuje. Sto in tisočkrat hura zanjo. Vsak hura zanjo je hura za nas. Ker smo zdaj vedno in v vsem skupaj. Jaz svojo vlogo vidim v tem, da jo spodbujam pri tem, da živi povsem svoje življenje in da jo čim večkrat na dan nasmejim. Mislim, da upravičeno ne pričakuje veliko več od mene. Navsezadnje sem le moški.

Če si srečen, ljubiš. Če imaš še več sreče, si ljubljen. Jaz imam dve doma, ki me iskreno ljubita ne glede na vse. Srečen sem. Trudim se, da vse to vračam. Velika praznuje. Brez tebe sva nič, draga naša. Skupaj, vedno in povsod. Skupaj, dokler gre.

Kot Gibonni tudi jaz delam pravo stvar. Ko si te zaželim, si tu. Drugega ne rabim.

 

8,454 total views, 2 views today