Mami, cucala!

Mami, cucala!

Dolgo sem se odločala za ta korak in sedaj je tudi nama z Višnjo uspelo. Prenehali sva z dojenjem. Višnja se je dojila do svojega 27. meseca in na te najine skupne trenutke imam samo lepe spomine.

Ko se je Višnja rodila, sem bila ponosna in srečna, ker nama je dojenje tako hitro steklo. Glede na to, da sem vedno nosila borno košarico A, me je presenetilo, da je bilo mleka dovolj oz. še preveč in sem si ga v začetnih mesecih večkrat tudi črpala, saj so me prsi od navala mleka pošteno bolele.

Višnja je bila pravi zizoholik, zelo rada se je dojila in spala. V prvih mesecih je tako hitro pridobivala na teži, da sem od pediatrinje večkrat dobila pripombo, češ kaj ji dodajam poleg svojega mleka. Vendar ji nisem nikoli nič rabila dodajati. Ker z dojenjem nisem imela težav, so bili ti trenutki za naju sprostitev, čas, ko sva bili povezani in se crkljali.

Ko je bila Višnja stara leto in pol, sva počasi ukinili dnevno dojenje. Dojila se je le še ponoči in za uspavanje. Ker je ponoči večinoma trdno spala, se je po navadi zbudila le enkrat na noč, se na hitro priklopila in spala naprej. Meni je bil tak način uspavanja zelo enostaven, obe sva bili naspani in morda sem zato toliko časa odlašala s prenehanjem dojenja.

Pa vendar sem čutila, da je čas, da počasi prekineva to najino vez. Višnji sem razložila, da se bliža trenutek, ko se ne bo več dojila pri mamici, še vedno pa se bo lahko k meni stisnila in še vedno bom ob njej, da bo lahko zaspala. Ko sem ji to razlagala, se je strinjala, vendar mislim, da se še ni popolnoma zavedala, kaj jo čaka.

Prvi dan je bil za obe najtežji. Ko je prišel čas za spanje, se je Višnja želela dojiti in ji je bilo zelo hudo, ker se ni smela. Najprej je jokala in me prosila, nato se je razjezila in me odrivala od sebe, na koncu se je pomirila in zaspala, vendar me ni pustila blizu, sedela sem lahko na robu postelje in jo opazovala. Naslednji dan je bilo že lažje, jezila se je le še kratek čas, lahko sem jo tudi božala med uspavanjem. Potem pa se je vse skupaj umirilo in našle sva novo rutino uspavanja. Sedaj jo malo ponosim, stisne se k meni in se po navadi hitro umiri in zaspi.

Še največ težav sem imela ob prenehanju z dojenjem s polnimi in bolečimi dojkami. To me je malce presenetilo, saj nisem pričakovala, da bom imela še vedno toliko mleka. Kar en teden sem si ga morala občasno iztisniti, uporabljala sem tudi hladne obkladke in po enem tednu mi je mleko končno presahnilo.

Zdi se mi, da se je tudi Višnja sedaj zelo spremenila. Deluje bolj odraslo, samostojno in je bolj samosvoja. Morda je za to krivo tudi tako imenovano terrible two obdobje ali pa jo jaz gledam z drugačnimi očmi, saj sedaj resnično ni več moj dojenček 🙂 Vendar s ponosom gledam, kako moja deklica odrašča in vem, da bo med nama za vedno ostala posebna vez na takšen ali pa drugačen način.

 

9,516 total views, 12 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*