Težki dnevi

Težki dnevi

Zadnji teden je bil zame neverjetno naporen. Nekaj je tičalo v zraku in energije so se tako nesrečno poklopile, da me je podrlo na tla. Bila sem nerazpoložena, žalostna, zadirčna in vse mi je bilo odveč. Čeprav so bili prazniki in sem bila doma, sem bila zelo utrujena. Prišli so tudi tisti ženski dnevi v mesecu in od poroda dalje te hormonske spremembe še bolj občutim. Nikdar prej nisem imela tipičnih PMSov, sedaj pa je bolje, da se mi v tem času vsi v velikem krogu ognejo.

Ko zapadem v ta občutja zelo težko sestopim iz njih, vrtim se nekako v krogu in čeprav si prigovarjam, da ni vse tako črno in da moram razmišljati pozitivno, mi ponavadi to ne uspeva ravno najbolje. Takrat me prizadene vsak komentar, vsaka nepravilna poteza, poleg tega pa pridejo na dan še vse stvari, ki jih za nazaj nisem uspela razčistiti. Seveda največji delež slabe volje kasira ravno družina, kar je nekako razumljivo, saj je ravno ta moja najpomembnejša celica. Zato imam potem še dodatno slabo vest, sprašujem se ali sem dovolj dobra mamica, ali sem dovolj potrpežljiva žena, sem nehvaležna, ker tako čutim, v bistvu pa mi nič ne manjka. Vsa ta vprašanja me potegnejo samo še globlje.

K sreči se je luna končno obrnila, začel se je nov teden, jaz pa sem uspela izstopiti iz začaranega kroga. Vem, da vsak človek kdaj zapade v slabo razpoloženje in vem, da s tem ni nič narobe. Pravzaprav slaba volja hitreje mine, kadar jo preprosto sprejmem in si dovolim čutit žalost. Pa vendar po takih obdobjih razmišljam, zakaj je pravzaprav sploh prišlo do tega in vedno najdem isti vzrok.

Ko sem postala mamica, sem se z vsem srcem predala svoji družini. Tudi če mi je bilo težko nisem prosila za pomoč. Ves čas sem imela v glavi, da bom zmogla sama, skrb za hčerko pa nekako nisem zaupala nikomur drugemu. Sčasoma sem sicer malce popustila vajeti in prepustila del opravil tudi Juretu in mojim staršem, vendar je želja po nadzoru nad družino še vedno moj velik problem. Zaradi tega sem seveda časovno zelo omejena in težko si vzamem trenutke samo zase.

Ne vem kdaj sem bila nazadnje zvečer na pijači s prijateljicami, kdaj sem si ogledala kakšno kulturno prireditev, šla na balet, v kino … Vse te stvari sem pred porodom zelo rada počela, veliko so mi pomenile in me napolnile z dodatno energijo. Vem, da otroci hitro odrastejo in bo za vse še dovolj časa, ampak vseeno se včasih počutim kot da izgubljam sebe in na koncu ostanem le še mama in žena.

Zato sem se odločila, da se bom potrudila biti malce bolj spontana, spustiti vajeti iz rok, prenehati ves čas skrbeti in postaviti tudi sebe na prvo mesto. Ker ljubezen se najprej prične pri sebi. Če spoštuješ in imaš rad samega sebe, boš lahko neobremenjeno ljubezen razdajal tudi naprej. Dobra mama je srečna mama. Predvsem pa se zavedam, da sem vzor svoji hčeri. In če ji kaj želim predati naprej, je to zaupanje in ljubezen do sebe.

 

5,561 total views, 8 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*