Ena na ena

Ena na ena

Junior: »Boli me kurac za vse.«

Senior: »Vseeno mi je, kaj si drugi o meni mislijo.«

 

Tukaj je vidna evolucija mojega razmišljanja. V zadnjem desetletju sem se nekaj stvari le naučil. Sedaj ko vstopam v Jezusovo leto, je za mano že skoraj tretjina stoletja. To je pa že kar lepa številka. Razmišljam o tem, kako sem dojemal svet kot študent in sem prišel do ideje, da se pogovorim z mladim Juretom. Junior in Senior, ena na ena.

 

Junior: »Ne vem točno, kaj naj počnem s sabo. Mislim, da bi že moral imeti kakšen načrt za življenje, pa ga nimam. Študij me ne veseli preveč, delo se mi gabi, želim kakšen izziv in hočem nekaj narediti iz sebe. Mi bo to uspelo?«

Senior: »Nikoli nisem najbolj razumel ljudi, ki si postavljajo cilje. Ko dosežejo enega, rabijo takoj novega. In ko dosežejo tega, spet novega. In to je za njih kot fiks, končni cilj pa je večno nedosegljiv. Ko boš starejši, se boš zadovoljil s tem, da si srečen. Sčasoma boš ugotovil, da vse ostalo nima smisla.

Junior: »Vse mi gre na kurac. Budilka, vrsta za bone, hrana na bone, kelnerji, ki strežejo študentov, ki jejo na bone in jih imajo za manjvredne, starejši, mlajši, nova epizoda Prison Breaka, stara sezona Sexa v mestu, erekcija, ejakulacija in prazen bančni račun. Gre kaj na bolje?«

Senior: »Sprejel boš drugačnost. Razumel boš, da še zdaleč nisi edini, ki ima prav. Vsak ima svoj prav in nima smisla, da nekoga obsojaš samo zato, ker misli drugače kot ti. Manj stvari te jezi. Jeza je pravzaprav sila nesmiselna stvar. Izguba energije in volje. Šparaj ju za ljudi in dogodke, ki sta jih vredni.

Junior: »Koliko kilogramov imaš? Imam?«

Senior: »Manj kot ti, špehek.«

Junior: »A si postal eden tistih zapečkarjev s familijo, psom, malim vrtom in še manjšim avtom? Greste skupaj na morje, namesto da bi hodil na partije? Si ob petkih zvečer doma, ker si prestar, da bi še migal? Si utrujen, če samo pomisliš na to, da bi bil zopet mlad?«

Senior: »Mali, dvakrat greš spat in je desetletje mimo. Zdaj je še poletje, pa bo že kmalu miklavž. V tem času se nič in vse spremeni. Vse, kar moraš vedeti, je to, da greš v pravo smer. Pa čeprav imaš pogosto občutek, da nimaš pojma, kam pljuješ, nekdo spretno krmari tvoj čoln. Morje bo razburkano, pa boš zaradi tega samo močnejši. Ljubil boš bolj, kot si boš kdajkoli mislil, da je sploh mogoče. In ja, fotr si in ni je stvari na svetu, ki bi te bolj osrečila.«

Junior: »Povej mi, zakaj hodim na ta faks? A je res pomembno, če bom imel sociologijo šest ali devet? A mi bo to zaprlo/odprlo kakšna vrata?

Senior: »Ocena gor ali dol, ta še nikoli nikomur ni spremenila življenja in ga tudi tebi ne bo. Ne izgubljaj preveč živcev s tem. Pomembno je, da veliko in dobro spiš. To je menda eliksir življenja. In veliko beri, to vedno prav pride.

Junior: »Če ti je tako lepo, zakaj pa kar ne preskočim teh deset let in se ti pridružim?«

Senior: »Ah ne, mali, to ne šteje. Življenja se moraš naučiti sam. Kradi občutke, nasmehe, skrite poglede in nepozabne izkušnje. Pozabi napake, predvidljive neumnosti in grozne spomine. Zaužij življenje, mrzlo pivo in veliko oreščkov. Nikoli se ne sramuj tega, kar si. Vsak od nas je skupek bolj ali manj velikih napak. A le pri tebi so združene na tak simpatičen, pogosto malo ponesrečen način.

Junior: »A si ti kakšen sfaliran filozof za začetnike?«

Senior: »Nimam pojma, kaj sem. Vidiš, desetletje kasneje pa si še vedno na istem. In spet je čisto vse drugače. Zato ne razmišljaj preveč in se izgubi v iskanju sreče.

 

7,652 total views, 2 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*