Tistega prijetnega poletnega popoldneva

Tistega prijetnega poletnega popoldneva

Ko se je moje življenje počasi, a sila vztrajno začelo obračati na bolje, sem nekako v podzavesti vedno verjel, da si tega ne zaslužim. Le poglej, koliko ljudi je nesrečnih, zakaj bi si ti zaslužil kaj več? Kdo si ti, da tako predrzno od življenja zahtevaš, da ti je naklonjeno? Bodi jezen, žalosten, zamorjen, karkoli že, le nehaj se smejati kot sila trapasto bitje, ki ne razume življenja. Potem pa sem prišel do spoznanja, da je to ena taka »slovenceljska« stvar. Da trpiš zato, ker je to drugič bolj všeč. Da si nesrečen, ker je tvoj sosed tudi. Da ne želiš preveč od življenja, ker se tudi drugi zadovoljijo z njegovimi drobtinicami.

Najprej sem spoznal veliko (1,71 cm) ljubezen svojega življenja. Tukaj na začetku ni šlo vse kot po maslu, vendar sva bila iz dneva v dan skupaj močnejša. Sedaj že petnajst let. Potem sem spoznal, kaj rad delam in sem to delal toliko časa, dokler niso tudi drugi prepoznali in nagradili te moje strasti. Na koncu pa je v moje življenje vstopil še ta mali (85 cm) vihar, utelešeno veselje in ljubezen, moja mala Višnja, ki je dala čisto vsemu povsem nov in globlji smisel. In sedaj lahko prvič v življenju zagotovo rečem, da sem srečen. In tega se naj bi sramoval? Niti pod razno.

Človek z leti pride do spoznanja, da ni odgovoren za cel svet. Pravzaprav je odgovoren za svoje najbližje in svoja dejanja, stvari, na katere nima vpliva, pa ga ne smejo prizadeti. Odkriti moraš, kaj je tebi najpomembnejša valuta. Lahko so to evri, lahko so to trenutki. Cel dan je poln majhnih, srečnih trenutkov, ki te osmišljajo. Vendar moraš žrtvovati čas, da jih lahko doživiš. Če se ne postaviš v položaj, ko lahko doživljaš srečo, potem te bo obšla.

Zato ne imej slabe vesti, če si nasmejan. Če si imel dober dan, če si plačan zato, da delaš nekaj, kar ljubiš, če so te doma vedno veseli, če si vedno pripravljen nekomu pomagati in nič ne pričakuješ v zameno. Nehaj se opravičevati, ker te življenje nagrajuje zato, ker si ga pripravljen živeti. Ker ga izzivaš, mu gledaš neposredno v oči in se spoprimeš s težavami, ki jih srečaš na poti. Ne izogibaš se jih, ampak se z njimi spopadeš.

Koliko časa bo ta sreča trajala? Še eno povsem neumestno vprašanje. Jahaj tega konja, dokler te ne vrže iz svojega hrbta. Izkoristi ga tako, da te pelje v najbolj čudovite kotičke sveta in lastne domišljije. Izogibaj se ljudem, ki te poskušajo s svojo negativno energijo povleči navzdol. Za njih nimaš niti časa niti volje. In ne pozabi, za njih nisi odgovoren. Sami so odgovorni zase in za svoje počutje.

Kaj je zate sreča? Kje jo vidiš, kje jo najdeš? Išči jo na vsakem koraku, odkrivaj jo plast za plastjo, stran za stranjo in piši svojo zgodbo, čeprav jo drugi ne razumejo. Največja odgovornost je v tem, da ne čutiš nobene odgovornosti do drugih. Tukaj si zaradi sebe. Jaz sem tukaj, da nasmejim svoji kraljici srca in, če imam dovolj energije, še sosedove otroke in psa. Sicer bodo pa že poskrbeli sami zase, v to sem prepričan. Otroci so po pravilu vsi srečni. Veš, zakaj? Ker poznajo skrivnost življenja. Brezpogojno ljubi in delaj le to, v čemer uživaš.

 

8,528 total views, 2 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*