Požegnani

Požegnani

Prejšnjo nedeljo smo imeli Višnjin sveti krst. Kar dolgo časa smo se odločali, kdaj naj bi ga imeli, potem pa smo se za obred dogovorili zelo na hitro v enem tednu. Po eni strani mi je bilo kar malo žal, da je vse skupaj tako hitro potekalo, saj sem sama tak tip, da rada na dogodke čakam in se jih veselim, rada razmišljam o njih in se na njih pripravljam. Je pa res, da v enem tednu ni bilo časa za kompliciranje, iz omar smo potegnili obleke, ki so bile primerne za tako priložnost in k sreči smo bili na koncu vsi nekako lepo usklajeni.

Ker je Višnja že tako velika, sva imela z Juretom malce skrbi glede tega, kako bo zdržala čez celoten obred. Ko sva šli skupaj k patru, ki naj bi vodil obred, uredit vse potrebne papirje, mu je resno podala roko, potem pa ga nezaupljivo in izpod čela grdo gledala 🙂 Pater Marko ji je podaril otroško slikanico z molitvijo Sveti angel, pa je tudi ta ni omehčala. Zato sva bila z Juretom upravičeno zaskrbljena. Domislila sem se celo instant rešitve proti joku. Prvič v življenju sem ji kupila liziko, ki bi ji v morebitnem kritičnem trenutku odvrnila pozornost. Dogovorili smo se tudi za popoldanski termin obreda, da bi naše dete po kosilu še odspalo kakšno urco ali dve in bilo potem bolj židane volje.

Zbudili smo se v lepo in sončno nedeljo, se dopoldne v miru uredili, pojedli zgodnje kosilo in pospremili Višnjo k krepčilnemu popoldanskemu počitku. Zbudila se je naspana in dobre volje, meni pa je med tem uspelo urediti frizuro, se obleči in malce namazati. Zmaga! Jure je za ureditev samega sebe itak porabil le 5 minut, potem pa je stal pri vratih in naju priganjal 🙂

 

Pred cerkvijo so nas že čakali boterček, prijatelji in najbližja družina. Pater nas je pozdravil in povabil naprej v krstno kapelo. Višnja je z zanimanjem poslušala molitev in patrov nagovor, tako da je na začetku vse super potekalo. Je pa kaj kmalu ugotovila, da se nekaj pripravlja in kljub temu, da sva ji z Juretom doma razložila, kako bo krst potekal, se je skrivala v mojem naročju. Da ne bi pater pomotoma pomislil, da se ji lahko preveč približa, mu je večkrat glasno ponovila: Ne boš! Malce hecno je bilo, ko je ta svoj vzklik ponovila ravno takrat, ko jo je pater med obredom vprašal, ali želi biti krščena 🙂 Zdaj mi je bolj jasno zakaj starši krstijo otroke, ko so še dojenčki in še ne govorijo 😉 Kljub temu je bil obred lep in smo ga uspešno izpeljali do konca. Višnja pa je za nagrado dobila tudi svojo prvo liziko 🙂

Preostanek popoldneva smo preživeli v gostišču ob reki Krki, kjer smo hranili račke in uživali v družbi prijateljev in naših najbližjih.

Celoten dan pa sta v svoja  objektiva ujela Jaka Ažman in Lea Kovačič.

 

30,381 total views, 2 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*