Futr, svež zrak in sveta trava

Futr, svež zrak in sveta trava

Če ne preizkušaš samega sebe in moč svoje volje, nisi naredil nič. Vedno ko se za vikend odpravljamo v terme (Terme Ptuj poznam že bolje kot šolsko telovadnico, kjer sem preživel tri četrtine srednješolskega izobraževanja, pa ga kljub temu sklenil s povprečnim uspehom), je eden največjih osebnih izzivov poln penzion. Tako je, trije veliki obroki na dan. Glede na to, da sem se šele losal odvečnega sala, ki se je nabral med »nočnimi« meseci kot posledica spremenjenega in sila počasnega metabolizma ter težke, zimske hrane, sem se odločil, da sladko preskočim tudi tam, kjer ga nikoli ne zmanjka in je resnično pravljično.

Dejansko s tem nisem imel težav. Gre bolj zato, da si postaviš prioritete. Ves sladkor, ki ga telo potrebuje, dobiš v 100 % sadnih sokovih in sadju samem. Torej sem veliko pojedel zjutraj, kosila so bila na srečo taka, da je bil poudarek na kvaliteti in ne kvantiteti – govedina se je tako stopila v ustih, da jo še vedno podoživljam, ko jo v dnevnih sanjam režem kar z grisinom -, za večerjo pa se nisem preveč najedel. Tako nisem imel slabe vesti. Na koncu dneva še obisk savne, kjer sedaj, ko sem že v zrelih letih, najprej naredim prav tisto, kar me je vedno najbolj živciralo pri starejših – takoj odvržem brisačo v najbolj oddaljen kot in veselo parodiram v Adamovem kostumu, ker sem pač turist in moji dragulji cenijo sleherni trenutek, ko so lahko povsem na prostem.

Slovenci smo sila čudni gostje. Ko se poleti pelješ na morje, prepoznaš slehernega Slovenca na cesti, ne da bi pogledal na tablico avtomobila. Seveda je tisti, ki na strehi avta prevaža najmanj tri kolesa, pa sta v avtu le dva. Mogoče se pa eden pokvari, kdo ve. Za nas je bojda pravi dopust le aktiven dopust. Zame, ki se že celo življenje bolj ali manj uspešno ogibam vseh »slovenceljskih« opisov, je pravi oddih tisti, ko večino dneva počivam in malo mrdam. Zame gibanje predstavlja že pot od otroškega bazena do tistega z mehurčki. Čeprav se toplih bazenov ogibam. V njih vidim ljudi določene starosti in teksture, ki se usidrajo na svoj del in se ne premaknejo po dobro uro. Nekaj jim gotovo uide, v to sem prepričan.

Andrej Šifrer se je v enem svojih glasbenih izletov vstran pred leti spraševal, kdaj je nazadnje kaj naredil prvič. Ljudje se z leti nekako ujamemo v vrtinec ustaljenih ritmov in predvidljivih odločitev. Tokrat sem prvič preizkusil golf. Z vsem, kar paše zraven, hlačami, polo majico in bleščečim pasom. Imel sem učitelja, ki mi je povedal, da je sive glave zato, ker se ukvarja prav s takimi, kot sem jaz, se pravi tistimi, ki prvič stopijo na golf igrišče. Mahal sem, držal boke nazaj, hrbet je bil raven, caddy počasen in žogice so pristale v mlakuži. Vseeno mi je na koncu izrekel največjo pohvalo: »Sem mislil, da boš še slabši.« Bravo, Jure, si mislim, ko sem z naslednjih zamahov v prazno zopet golf igrišča na Ptuju prikrajšal za hektar trave.

Včasih nisem razumel ljudi, ki hodijo na oddih v terme. Sedaj jih vsakič bolj. Spiš, ješ, plavaš in se savnaš. Vmes greš na sprehod in ko prideš nazaj v sobo, je ta čudežno pospravljena. Ko pozabiš denarnico, daš vse na sobo. Sodelovanje s Sava Hotels & Resorts je naš družinski izlet v čudežno deželo številnih pustolovščin. Vemo, kaj lahko pričakujemo, pa nas še vedno vsakič znova presenetijo. In medtem ko naše babnice zvečer v avli kokteljčkajo, očkati v sobah pazimo na speče otroke. Včasih se mi zdi, da je emancipacija ubrala neko čudno pot. Ampak očetje smo danes drugačni kot nekoč. Ni je stvari na svetu, ki nam pomeni več, kot pa čas, ki ga preživimo skupaj. Mrdamo za tri.

 

Več o počitnicah pa na tej povezavi. Klikni, naj ti ne bo nerodno.

DSC_4361

Objava je nastala v sodelovanju s Sava Hotels & Resorts

9,234 total views, 2 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*