Zaobljube? Bljak!

Zaobljube? Bljak!

Ne verjamem v zaobljube. Ne verjamem v vse te novo leto, nova priložnost, nov jaz reči. Ne verjamem v 365 strani debelo nepopisano knjigo, ki jo šele začenjamo. Človek se nikoli ne spremeni čez noč. V njem so združeni vtisi preteklosti, osebna prepričanja in trdna čustva. Vse to ga tvori. Potem pa se bliža prvi dan novega leta in kar naenkrat je sposoben preslišati te notranje vzgibe zato, da začne znova.

Vseskozi se spreminjamo. Nekakšna osebna evolucija, ko se učimo na napakah preteklosti, da postane še boljši v prihodnje. Potreba po spremembi v večini primerov vzkali znotraj nas. Nekaj v nas nam pove, da je čas za spremembo. Da potrebujemo nekaj novega, da moramo vseskozi rasti in da se ne smemo ustaviti. In to se ne zgodi teden dni pred novim letom. To se morda zgodi 4. marca ali pa 16. junija. To pa seveda pomeni, da si ne moremo privoščiti, da čakamo tako dolgo, da naredimo nekaj, kar je nujno za naš notranji mir.

Moj seznam novoletnih zaobljub je prazen. Upam, da zberem dovolj volje in moči, da bom v naslednjih dneh in tednih manj jedel, kot sem v zadnjih štirinajstih dneh starega leta, sicer se bom najverjetneje razpočil. Kar se ostalega tiče, so stvari kar lepo na mestu. Koliko časa še bodo, ne vem, ampak do takrat si s tem ne bom preveč belil las, ker se že sami po sebi sivijo.

Upam, da ste lepo preživeli silvestrovo. Jaz sem ga z otrokom v naročju, ko sva pregledovala kataloge in poslušala glasbeni pregled leta, medtem ko je bila njena mati na špilu Nine Pušlar. Vseeno nisem čisto nič pogrešal mladostniških pijank. Nič se mi ne kolca po njih. Milijonkrat rajši držim v svojem naročju svojo tamalo kot pa kakšno na pol prazno flašo. To je tudi del osebne evolucijo. Da sem žrtvoval nekaj majhnega za nekaj največjega.

Navdih dejansko lahko najdemo v sebi. Nima smisla, da ga vedno iščemo nekje drugje, da oponašamo dejanja drugih v upanju, da bo to življenje boljše, kot je naše. Spal boš tako, kot si boš postlal, pravi moja bakica. Poleg tega vedno, ko kdo pravi, da je juha vroča, tega istega vpraša, če zna on mrzlo skuhat. A? Znaš?

Res pa je, da vsako leto dopolnim svoj hišni fitnes. Preventiva pred kurativo in potem se po najboljših močeh trudim, da čim kasneje v svojem življenju presežem mejo stotih kilogramov. To je moja magična meja. Vsaka naložba v rekreacijo in šport je prava naložba. Ni je večje zabave kot tiste za tvoje mišice. In ni je boljše bolečine, kot je tista, ko te boli vse, kar se te drži, ker si se dobro premigal.

Že pred kakšnim mesecem in pol sem se odločil, da bom še več časa preživel s svojo malo. To sicer pomeni, da bo zaradi manj dela nekoliko trpel moj bančni račun, ampak ugotovil sem, da to preprosto nima cene. To ni bila novoletna zaobljuba, ampak zavestna novembrska odločitev, katere sadove bom najverjetneje žel na dolgi rok. Pa še všeč mi je, ta moj otrok je zabaven. Sedaj me že malo bocka nazaj. Ko se ona muči z vstajanjem, ji pogosto rečem, da naj diže guzo. Včeraj sem, utrujen od novoletnih pojedin, ležal na kavču, pa je pricapala do mene in mi je rekla: »Dizi guo.«

Smejte se naglas. Kušnte svoje. Objemajte se, veselite, poizkusite kaj novega. Razvajajte se, se podajte na barvite avanture, poiščite srečo v malenkostih in ne pozabite, vsak dan je lahko praznik, vse je odvisno od vas.

 

2,911 total views, 2 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*