Otroci so zmedeni. Darila dobivajo že skoraj vsak decembrski dan. Pri nas se je dobila grupica mamic, ki pravi, da so do 18. decembra njihovi otroci v povprečju dobili šest daril. Šest! Ne vedo več, od koga so, kateri dobri stari mož naj bi bil tokrat na vrsti in, kar je še najhujše, darila so jim postala nezanimiva. Preveč je preprosto preveč. Zdrava mera je že nekajkrat presežena.

Midva sva kupila božično darilo za malo že v začetku novembra – leseno hiško za punčke iz Lidla – in ta je še vedno lepo skrita na varnem. Ne želim, da se prazniki za mojo malo razvrednotijo. In ne želim, da jih povezuje izključno z obdarovanjem, ampak da gre predvsem za čas, ko je družina skupaj.

Mi smo s tamalo decembra vseskozi v pogonu. Gremo gledat lučke, jaslice, Božička, karkoli se dogaja. Ne verjamem v mraz, ampak v krepitev odpornosti. December na prostem v nabiranju mahu za jaslice in te fore. Čeprav smo še več skupaj, se kar ne naveličamo eden drugega. Dejansko je to priložnost, da še okrepimo našo družinskost, priložnost, da se še zbližamo.

Veseli december pred otrokom je seveda nekaj povsem drugega. Gre za načrtovanje dni, ki jih prefeštamo in dni, ki so namenjeni regeneraciji. Tega si pač sedaj ne moremo več privoščiti. Sedaj je vse podrejeno našemu malemu knedlu veselja, ki prvič resnično spoznava najbolj prazničen čas v letu.

Ko sem postavljal jelko, mi je ob tem pomagala tudi mala. To seveda pomeni, da sva razbila kroglo ali dve, ampak to je nepomembno. Veliko pomembnejše je to, da ima občutek, da soustvarja našo zgodbo. Skupaj sva nabirala mah in skupaj bova postavila jaslice. Sicer dvomim, da bo ob prelomu leta z nami nazdravila s šampanjcem, sicer pa je z nami pri vsakem koraku.

Povprečno se decembra zredim za dva kilograma. Kakšno leto mi jih kasneje uspe zgubiti, spet drugič jih kar obdržim. Pojedine so na sporedu vsakih nekaj dni. Pri tašči smo skoraj abonirani. Na srečo ne škrtari in si za praznike vedno privoščimo nekaj več, za dušo privezat. Losos, jastog, tatarec in podobne dobrote bodo zopet okupirale našo mizo. Kdor se tega ne veseli, je resnično iz drugega planeta. Jesti brez slabe vesti je nekaj najlepšega na tem svetu.

Otroci so iskreni in še zdaleč niso tako naivni, kot si morda mislimo. Ne moremo si kupiti njihove ljubezni z darili. Dejansko hočejo le tisto, kar je povsem zastonj, našo pozornost in čas. Ne zasipajte svojega otroka z darili, ker jih potem ne bo cenil. Ne izberite bližnjico. Izberite daljšo pot in pojdite s svojim otrokom na sprehod.

Prazniki so nekaj čarobnega. Prazniki v družinskem okolju še toliko bolj. Naj bodo prazniki še posebej sladki, v dobesednem in prenesenem pomenu. Sladko na mizi in sladko v srcu. Špehek pozimi nas varuje pred mrazom. Objem dragih prav tako.

9,002 total views, 2 views today