Ali se kdaj vprašaš, če svojega otroka preveč razvajaš? Zdi se mi, da imajo otroci danes vse ali pa vsaj veliko več, kot smo to imeli mi. Tudi mi imamo danes več, kot so to imeli naši starši in lahko otroku več ponudimo. Kje je sedaj tista meja, ko je že preveč? Nimam občutka, da svojega otroka razvajam, čeprav mu želim ponuditi najboljše. Mislim da je povsem naravno, da želimo svoji kepici veselja dati le najboljše. Preprosto zato, ker lahko. Vprašanje pa je, kako otroku vcepiti v glavo, da ceni tudi malenkosti, da so te tista najbolj simpatična začimba življenja, ki ga dela resnično vrednega.

Ko so otroci še tako majhni, srkajo vse iz svoje okolice. Karkoli se zgodi, si zapomnijo. Naša je sedaj odkrila čebljanje. Torej s svojimi medmeti ponavlja in opisuje vse, kar ji življenje ponuja. Drugega mi torej ne preostane, kot pa da sem tamali sam najboljši zgled. In s tem, ko se trudim zanjo, se trudim tudi zase. Če moj pamž ne bo razvajen, potem tudi njegov fotr ni. Sila preprosta enačba, to ni nikakršna kvantna fizika.

Nezadržno se bližajo prazniki. Ravno praznični dnevi so tisti, ki so najlepši spomin na moje otroštvo. Ko je familija na kupu, ko se veliko je, ko so vsi nekoliko boljše volje in ko potegnemo črto pod leto, ki je za nami. Mize se kar šibijo pod vso hrano, ki jo pripravljamo. Tukaj pa ne odstopam, za moje in za praznike le najboljše. Deluxe. Makroni, kremni jogurti, sadeži, obliti s čokolado, kozji sir in losos. Za praznike je dovoljeno razvajanje. Za praznike je to pravzaprav priporočeno.

Sedaj je zopet pravi čas, da ustvarjamo spomine prihodnosti. To bo Višnjin prvi pravi december, lani je bila še premajhna, da bi ga povsem dojela. Prvi pravi miklavž, Božič, novo leto. Za očkata kuhano vino in zanjo vroč čaj. Ogled jaslic in sprehod po okrašenem mestu. Vožnja z električnimi sanmi.

Vzemi si trenutek zase in povsem iskreno odgovori na naslednja vprašanja: Kateri od dobrih treh mož bo obiskal tvojega otroka, Miklavž, Božiček, Dedek mraz ali kar vsi trije? Kakšna darila boš podaril svoji mali ljubezni, ali gre za malenkosti, ki si jih za te praznike dobival v otroštvu sam (vsaj tri kile mandarin in posušenega parklja z rozinami namesto oči), ali pa bo vsakič dobila veliko darilo, ki ji ga bo zavidal sleherni vrstnik?

Na srečo je naša še tako majhna, da daril še ne rabiva skrivati. Ko sem bil sam pamž, sva s starejšim bratom vsak dan od prvega oktobra do decembrskih praznikov razmetala celo hišo v iskanju daril. Enkrat sva jih našla celo v prtljažniku avtomobila. To je bil pravi lov na zaklad. Letos dam lahko darilo le dovolj visoko, da ga Višnja ne doseže s pogledom. Prihodnjo zimo bo že marsikaj drugače. Do takrat imam nalogo, da najdem najboljše skrivališče na svetu.

Za svojega otroka želiš le najboljše, ob tem pa se seveda trudiš, da odraste v načelno osebo, ki spoštuje vsakogar. Ta življenjska šola se začne zelo zgodaj, učimo se pa vsi. Ko so na vrsti prazniki, pa le najboljše. Deluxe. Ker se imamo tako radi, da to ljubezen prenašamo še na jedilno mizo. Kam gre ljubezen? Skozi želodec!

 

6,243 total views, 2 views today