Verjetno ima vsak od vas tole beročih doma tistih nekaj zguljenih in zdelanih fotografij iz svojega otroštva, kjer otroci lepo postrojeno gledajo v kamero, eden si vrta po nosu, drugi začudeno gleda tistega večjega poleg sebe, tretji pa preprosto zeha. Kaj je še tej raznovrstni in pisani druščini skupnega? Da njihovi starši niso bili preveč izvirni in domiselni pri izbiri oblačil. Vsak je imel na sebi nametanih nekaj kosov, ki niso imeli nobene skupne točke.
Ampak hej, takrat je bil socializem, sedaj pa je kapitalizem. In danes mamice veliko časa med dojenjem in crkljanjem preživijo na svojih pametnih telefonih na preži za najlepšimi kostimčki, bodiji, kapicami, culicami, dudami, kar jih čudoviti svet medmrežja ponuja. Danes otrok ni več oblečen v živo rdeč pulover, temno rjave hlačke in dve različni nogavici. Kje pa, danes je otrok bolj spedenan kot vsak odrasel.
In kdo tega ne bi razumel? Nam odraslim je že malo odžvenketalo. Naši vizualno najlepši dnevi so le še prijeten spomin, ampak sedaj imamo majhne kepice veselja, v katerih se vidimo in katere lahko spimpamo. Najlepše je to, da se – vsaj moj, ne morem trditi za vse – otrok nikoli ne pritožuje, ne glede na to v kaj ga oblečemo. To ima zihr po mamici, ona je vedno preživela veliko več časa pred ogledalom kot očka. Očku se še briti ne ljubi več. Malo več kocin nikoli ne škodi, še posebej pozimi ne.
Ne vem, če je tudi drugje tako, ampak moja boljša polovica zna vse tiste otroške pesmice na pamet, vse tiste krokodilčke, vlakce, ki grejo v daljavo, kužate, ki pazijo dom in podobne reči. Očka zna Tupaca, potem se pa počasi konča. In ko tako enkrat tamali prepeva tistega petelinčka, me Hajdi pokliče. Prav tista, ki je takrat na Youtube-u pela. Brez skrbi, človek si takšnih zgodb ne more izmisliti, tudi če bi hotel.
Danes ima svojo lepo družinico in tudi špica trgovinico za otroke Hajdi. Hitro najdeva skupni jezik in se dogovoriva za sodelovanje. Je ekskluzivni distributer za znamko Elodie Details, odlično švedsko znamko, ki dela res lepe reči za naše male knofke. Torej bo naša mala tudi v prihodnje modna. Bebe in moda, čisto drugače, kot je bilo to v naši mladosti.
Najprej sva preizkusila njihovo marelo. Povprečni moški (torej oba bralca tega zapisa) nimata pojma, o čem govorim, 99 % odstotkov žensk pa že ve, kam pes taco moli. To je ultra lahek športni voziček, ki se zloži kot dežnik. Kar je špica, če vaša mala družinica potuje v Cliotu, ki je nekoliko omejen, kar se prostora v prtljažniku tiče, sicer pa ima bojda vse, kar imajo veliki. Samo polnega tanka nikoli. Pelje se skoraj tako prijetno kot »tavelik« voziček in je naš zvesti spremljevalec na nakupovanjih in potovanjih. Na žalost živim z dvema ženskima, tako da je prvih veliko več kot drugih.
Beba in moda, ha? Ampak očka in mamica se tudi rada lepo oblečeta, tako da to povsem razumem. Kdo sem jaz, da otroku prikrajšam vizualno ugodje? Težava je v tem, da več, ko kupiva lepih cunj mali, manj si jih privoščiva sama. Tako da pričakujem, da bomo kmalu zelo zanimiv pojav. Očka v razvlečeni majici od kakšnega dobrodelnega teka, mamica v trenirki z luknjami na sila neobičajnih mestih, dete pa od nohta na mezinčku leve noge pa vse do tistega blond laska, ki vedno štrli po konci na vrhu male glavice, spedenana taku, da so nam še Kardashianke fouš. Ampak takšno je današnje življenje, za naše male le najboljše!
12,312 total views, 2 views today