V iskanju sreče

V iskanju sreče

Ravno v tem se skriva bistvo. V iskanju.
Sreča te ne čaka vedno na istem mestu. Če bi, bi bilo vse sila preprosto, vsi bi jo enkrat odkrili in za vedno obdržali. Ampak ne, ona beži, se skriva, preskakuje ovire, ti kaže osle. Na tebi je, da so njene ovire tvoja učna pot, da si se pripravljen spopasti z njo, tudi za ceno poraza. Nikoli ti ne izda, kje te čaka. Ampak ti nočeš, da ti pove. Hočeš, da je težko, da si jo zaslužiš. Hočeš, da je sreča tista, ki se ukloni tvoji močni volji.
Srečo moraš izzivati. Kdor si je ne upa izzivati, tega ne nagradi. Pa je to lahko tako banalno, kot da mladenič zbere pogum in ogovori deklico, ki je precej bolj lušna od njega. Po nekaj mesecih mu kolegi razlagajo, da ima srečo, ker jo je ujagal. Ampak on je izzival svojo srečo, zato mu je namenila pozornost. Torej si je zaslužil objem lepega dekleta. Ta pač ni rezerviran za vsakega.
Sreča se spreminja s časom. Kar me je osrečevalo nekoč, je danes le še prijeten spomin. Včasih sem bil vesel dobrega žura. Kasneje zmage mojega fuzbal/basket kluba. Nato divjega plesnega večera. Potem fuka. No, tega sem vedno vesel. Tega in polnega hladilnika. To sta zvezdi stalnici, njiju se vedno razveselim. Sledilo je obdobje, ko sem hrepenel po globokoumnih pogovorih, dolgih večernih sprehodih. Sedaj me je neskončno razveselilo dejstvo, da se mi je prvorojenka, ki je obenem še vedno tudi novorojenka, tudi prvič nasmejala. Sreča je vedno drugje. Nekoč me bo morda razveselil dan, ko me ne bo bolel kolk. Ampak to so zaenkrat samo ugibanja.
Sreča je izredno relativna. Mene recimo razveseli situacija, v kateri je mlad par, ki mu je nerodno in počne najstniške napakice. Ker sem jih sam tudi. Razveselita me upokojenca, ki se po pol stoletja zakona še vedno držita za roke. Ker bom nekoč tudi sam to počel. Morda pa drugi osebi nerodna najstnika presedata, ker je nezadovoljen s svojim življenjem, penzionista pa sta mu prestara, da bi si javno izkazovala ljubezen, ker je sam ni bil nikoli resnično deležen.
Ko se nekaj odločiš, ko si nekaj resnično želiš, potem te vesolje nagradi. Usmeri tisto svojo kozmično energijo v tvojo smer, ker čuti, da si jo zaslužiš. Če cele dneve preždiš v negodovanju in privoščljivosti, potem se ti na veeeliko ogne. Ne zaslužiš si njene pozornosti, kaj ti pa je?! Ne verjamem v srečne ljudi. Verjamem v ljudi, ki srečo iščejo. In se ne bojijo na tem iskanju izgubiti. Kako se naj bi človek našel, če se nikoli resnično ne izgubi? Preizkušaš svoje meje zato, da vidiš, česa vsega si sposoben.
Nikoli se ne zadovoljiš. Nikoli ne sprejmeš mnenja drugega, ki ti pravi, da tega ne zmoreš. Tistega tudi ne. Osvobodiš se oklepa majhnih ljudi, ki te s svojimi negativizmi tiščijo k tlom. Zato, ker so tudi sami pritlehni pa jim je dolgčas brez isto misleče družbe. Na VH1 Classic je trenutno komad Celebration od Kool & The Gang. To ni naključje. To me sedaj spremlja v upanju, da pozitivno zaključim začeto zgodbo.
Srečo iščeš, a je nikoli dokončno ne najdeš. Ker ni bistvo v cilju, ampak prehojeni poti. Če si na poti k sreči, potem se ti bo zagotovo na tem potovanju večkrat nasmehnila. Izzivaš jo. Vedno si tisti, ki je pripravljen sprejeti udarec in ga tudi vrniti. Sreča je v tem, da se je ne ustrašiš. Sreča je tista lepa ženska, ki jo že dlje časa opazuješ, si jo v glavi predstavljaš v sila neprimernih situacijah, tista, za katero vsi pravijo, da je predobra zate. Na tebi je, ali zbereš pogum in jo ogovoriš ali pa obsediš na mestu in te nikoli resnično ne opazi. V najslabšem primeru te zavrne. V najboljšem primeru udejanjiš tiste prej zamišljene neprimerne situacije. To ni sreča, to je pogum. To ni krompir, to so jajca.

 

4,863 total views, 2 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*