Majice za dojenje od H & M-a, XS velikost, če imajo črno in belo, sicer lahko tudi druge barve. 1x pleničke Bambo velikost 2,2x velikost 3 (ker se tako hitro redi). Krpice za brisanje ritke, ampak ne bombažne, temveč take, da se lahko zmočijo. C vitamin v tabletkah. To je moj seznam, preden sploh vstopim v špecerijo. Tam pa še najbolj zdrave žemlje, soja v tisoč in eni obliki in čaj. Pri čajih moraš biti zelo previden: najprej sem pograbil prvega, kjer je bil na njem narisan otrok, pa ni bil pravi. Obstajajo namreč čaji za nosečnice, potem tisti za doječe matere in za male otroke. In ko vse to opravim, otovorjen s štiri vrečkami raznih baby centrov, DM-ov in podobnega, srečam kolega, še mastnega okoli ust, ki mi pravi: »Jaz sem šel pa na piščanca v Spar to go in pivo v gostilno zraven.« Jep, še nedolgo tega bi mu delal družbo. Ampak sedaj imam druge naloge.
Ena med njimi je tudi ta, da sem pleničar. To pomeni, da dnevno odnesem dve do tri vrečke pokenjanih plenic. Kako tako mali stvor tako močno izloča, mi ni jasno. Ko pridem do naše skupne zakonske postelje, najprej preverim izločke. Zelo pogosto se namreč zgodi, da je rjuha mokra, kar največkrat pomeni eno od treh stvari (ali kombinacijo naštetega): dete se je polulalo; dete se je poslinilo; mati pušča joška. Zato kot izkušen ločevalec vonjav to zadevo ekspertno povoham, da vidim, kaj naj uporabim za čiščenje dotičnega izločka.
Ko je dete budno, je to mali samuraj. Roke in noge povsem nekontrolirano letijo v vse smeri neba in če nisi pazljiv v njeni bližini, dobiš šamar. Če jo držiš v naročju, te pa praska. To so vse znaki resničnega boja na vse ali nič. In kakšen glas v teh mini pljučih! Dejansko ni težjega občutka, kot je iskren jok neutolažljivega otroka. Vseeno sta skupaj v tem. Jaz s tistimi neuspešni preprijemanji in neučinkovitimi tolažbami, ti v svojem razdraženem stanju. Pred nekaj dnevi mi je prvič uspelo uspavati kričača. Meni, ki nimam jošk s slastnim polnilom. Njena mutti in moje glasilke so mi tako hvaležni, da sem si odprl najdražjo buteljko v hiši. Prav tisto, ki sem jo šparal za njen krst. Vseeno je to večja zmaga pa še zadnjih pet minut fuzbala sem ujel.
Ker hodim v posteljo kasneje kot moji dami, imam ta neverjetni privilegij, da jih opazujem med spanjem. To me hkrati neizmerno pomirja in polni z neko neopisljivo energijo. Če do konca življenja zajebem prav vsako stvar, sem to naredil hudičevo prav. Včasih vama napišem tudi nekaj verzov:

prednost čuječnega moškega je v tem,
da lahko nemoteno opazuje speče ženske.
ko se naveličaš tega pogleda,
prenehaš biti.
speča ženska je vse tisto,
kar moški nikoli ne bo:
čista, nedolžna, neokrnjena.
vedno znova sem presenečen nad tem,
da smo se znašli v isti postelji,
vsak v svojem stanju budnosti.
moški vedno prenašamo s sabo prekletstvo,
ki pravi, da smo nevredni lepote,
ki jo premore ženska.
vseeno smo dovolj predrzni,
da jim vedno dvorimo.
ženske pa, ki se še predobro zavedajo,
da jim ne sežemo niti do kolen,
se zagledajo ravno v to našo predrznost.

Nov urnik imam. Sedaj se moje življenje (in vsakdan) deli na dve do tri ure. Takrat pospravim, kar je najbolj nujnega, telovadim, grem na basket, pišem. Seveda sem vedno dosegljiv, če se primeri, da moja dama potrebuje tokrat več pozornosti. Poleg tega sem dostava. Dostavljam čaj, plenice, štrudl, neke kapljice proti napenjanju, karkoli pač potrebujeta. In navadil sem se jesti z eno roko. Pred dnevi sem pojedel osliča z eno roko, ker sem z drugo seveda zibal dete. Kar je precejšen dosežek za nekoga, ki ne slovi kot nekdo, ki je dober s svojimi rokami.
Če sem nekoliko drzen, si upam trditi, da smo tudi moški svojstven čudež. Če smo primorani, se naučimo skoraj vsega. Razen dojenja, tukaj povsem izvisimo.

9,555 total views, 2 views today