Ko sem prišel domov, je bila televizija že prižgana, MTV Adria. Na ekranu sem zagledal več ljudi, nekje med 20-im in 30-im letom, vsi tipi nabildani, vse ženske umetne in izumetničene, vsi skupaj brez polovice zdrave pameti, ki so se pogovarjali samo o tem, kdo lepše zgleda, kdo več gvihta, kdo zna boljše uporabljati maskaro in kdo več spije, ne da kozla. Iz skrajno raziskovalnih vzgibov sem gledal približno pol ure tega skrajnega kretenizma. Zavem se, da v globoki nejeveri premikanje ljudi na ekranu spremljam z napol odprtimi usti, kar je bil seveda znak, da sem se že začel tudi sam poneumljati.
Šlo je za resničnosti šov, kjer so v eno hišo zaprli osem ljudi v Manchestru v Angliji, katerih edina naloga je bila, da so bili čim bolj neumni, ergo za potencialne gledalce zanimivi. Tipi, ki so imeli bolj urejene obrvi kot vsaka manekenka in so se vsak večer sprejali s porjavitveno kremo, medtem ko so razglabljali le o tem, katero bodo poizkušali kresniti ta večer. Pičoze, ki so bile bolj umetne kot rože na pokopališču, naličene pa v maniri slepih tranzvestitov z malarskim čopičem v roki. One so se seveda pogovarjale le o tem, katera je lepša in zakaj.

In to je celoten šov. Preveril sem spored kanala. To serijo so vrteli štiri ure zapovrstjo, Beauty School Cop Outs. Isti dan so sledile še serije z enako pomenljivimi naslovi: Snooki in Jwoww 3 (?), Sleeping With The Family, The Walleys 3, Ex On The Beach, da raznih Jordie/Gordie Shorov sploh ne omenjam. Ta reality sranja torej vrtijo cel dan. Ogromno ljudi s povsem izkrivljenimi pogledi na svet, kjer jih zanima izključno (minljiva) fizična lepota, medtem ko njihovi pogovori na ravni neandertalcev, ki so jim pridevniki tuji, medmeti pa ljubi. Ampak ti šovi se vrtijo z nekim razlogom. To je tisto, kar, kot kaže, ljudje gledajo. Ko so v tem kraljevali Američani, se temu še nisem preveč čudil, saj gre za izprijeno neuravnotežen narod. Ampak sedaj imajo že britansko verzijo tega zaostalega kramljanja, tudi avstralsko. Ali lahko potem kmalu pričakujemo tudi slovensko? Recimo Mestno četrt, kjer bodo razni Nejci poizkušali v Cirkusu nategnit Zale, medtem ko bodo to vse ljubosumno spremljale Tinkare?

Nikoli nisem maral resničnostnih šovov. Ko ljudje spremljajo življenja drugih, neznanih ljudi, namesto da bi živeli svojega. Polno tisti ljudi, ki so potem »famous for being famous«, brez posebnega razloga torej. Ampak ti resničnostni šovi podepiliranih, s kemijskimi zvarki nabitih Kenov in neumnih, prekomerno naličenih Barbik, ki jim je pomembno izključno to, kdo ima lepše lase, res ne more biti standard oziroma zgled mladim, ki se še iščejo v svojem življenju. Če bi bilo življenje dejansko tako plehko, potem bi lahko ob rojstvu usmrtili vsakega otroka, ki ne bi imel potenciala, da bo nekoč, pa čeprav za zelo kratek čas, resnično lep.

Vedno me je skrbelo za tiste, ki gledajo žajfnice, kjer vse tako čustveno in kričeče doživljajo, da s tem škodujejo gledalčevemu psihofizičnemu zdravju. Ampak po kratkem ogledu teh MTV resničnostih šovov vidim, da so ti mnogo hujši za vsakršno zdravje vsakega posameznika. Še posebej, če so tem vplivom izpostavljeni tisti, ki so zunanjim vzgibom najbolj dojemljivi. Sedaj že najstnice pri nas furajo tisti pajkice look, da se le poudari njihova zadnjica. Seveda je ne prekrijejo s kakšnim bolj elegantnim delom oblačila, kot je bilo vedno mišljeno, ampak so pajkice kar oblačilo samo zase, kot hlače. Fantje pa že češejo eden drugega, medtem ko štirje tolažijo tistega, ki ima mozolj na čelu, da je še vedno najbolj čudovita oseba na svetu. Upam, da to ne preraste v še bolj izprijene oblike oblačenja/izražanja in da ne bodo izbirali prijateljev le na podlagi tega, kako zgledajo. Ker potem bodo z leti, ko se jim pojavijo gubice in sivi lasje, vsi tečni za popizdit.

Izogibaj se sranja na televiziji, raje preberi knjigo. Pelji dekle na sprehod. Speci muffine. Koga nasmej. Tudi sebe, to še kako šteje.

2,876 total views, 2 views today