Težko pričakovani plusek in prvo tromesečje

Težko pričakovani plusek in prvo tromesečje

Sama sem že kmalu po Višnjinem rojstvu pričela razmišljati o novem družinskem članu in kako lepo bi bilo imeti še eno majhno štručko. Ko je bila Višnja stara okoli enega leta, sem bila nad idejo tako navdušena, da sem Juretu ves čas namigovala, češ kdaj bova šla zopet v akcijo. Pa ni bil za stvar, je po moško rekel, da mora najprej malce zadihati 🙂 Tako sva čakala še kakšno slabo leto, dokler se nisva oba strinjala, da je pravi čas.

Šla sva v akcijo prepričana, da bova tako kot pri prvi nosečnosti že ob koncu meseca zagledala nov plusek. Pa ga ni bilo. Malce razočarana sva se hitro potolažila, da bo pač uspelo naslednji mesec. Pa ni. Prav tako ne naslednji, in naslednji, in naslednji … Kot bi mignil je minilo pol leta in bila sva že resnično v skrbeh. Ko pa je človek v skrbeh, je vse skupaj samo še težje. Ne morem verjeti, kako hitro se je vse v našem življenju začelo vrteti okrog tistega težko pričakovanega pluska. Koliko solz je bilo pretečenih in koliko dni pokvarjenih. Zdaj resnično občudujem pare, ki se trudijo po več let, hodijo na umetne oploditve in ohranijo v sebi toliko moči, da kljub neuspehom vseeno poskušajo znova in znova.

Oba z Juretom sva vedela, da rabiva sprostitev in tako smo se odpravili na kratek oddih na Bled 🙂 Po 14 dneh, ko smo prišli iz Bleda in je do izostanka menstruacije manjkal še cel teden, sem že občutila prve slabosti. Zaskrbelo me je, da se mi od želje po plusku vse skupaj samo dozdeva, zato nisem zdržala in opravila test. Tako sem ravno na svoj 33 rojstni dan dobila najlepše možno darilo 🙂 Z Juretom sva bila presrečna in komaj sva dočakala prvi ginekološki pregled, kjer so potrdili, da je z malim črvičkom vse OK.

Kljub vsej sreči nad težko pričakovanim pluskom, pa moram priznati, da so bili zame ti prvi meseci nosečnosti zelo težki. Hitra slabost, za katero se je k sreči izkazalo, da ni bila namišljena, se je iz dneva v dan stopnjevala in me mučila po cele dneve. Vsak večer sem skupaj z Višnjo zaspala popolnoma izmučena. Tudi zdravje in vreme nam v tem času nista bila naklonjena, tako da smo se večino časa zadrževali doma in molila sem, da ti dolgi zimski dnevi kmalu minejo in z njimi tudi slabost in grozna utrujenost.

Ko po treh mesecih slabost še kar ni minila, me je navdušenje nad nosečnostjo počasi minevalo. Vem da se sliši grdo, vendar sem se v tistih trenutkih odločila, da ne želim biti nikdar več ponovno noseča. Kaj vse se nam zgodi v glavi, ko se slabo počutimo in smo kronično utrujeni.

Pa je vendarle prišla tudi pomlad, ki je prinesla sonce in odgnala mojo slabost. Ko sedaj gledam nazaj se mi zdi, da kljub temu ni bilo tako hudo in bi morda vse skupaj lahko celo še enkrat prenesla, hihi 🙂 Ampak mislim, da Jure ne bo za stvar 😉

Sedaj sem vstopila v 4 mesec in trebušček se mi že zelo lepo pozna. Vse skupaj se odvija precej hitreje kot pri prvi nosečnosti, čutim tudi že prve premike dojenčka v trebuhu. Komaj čakam, da postanejo brcike vse močnejše in nova doživetja v sledečih mesecih bodo zagotovo nekaj najlepšega, kar bi si lahko želela.

 

7,924 total views, 2 views today

2 Comments

  • Veselimo se skupaj z vami! 🙂 Čestitke iz srca!

  • Kako lepo ❤️ Midva sva se tudi dolgo trudila in vem kako tezko je docakati plusek. Pa se potem tezko vrjames dokler ne vidis srcka. Sedaj bo lepse obdobje, tudi po rojstvu so prvi 3 meseci najtezji 💪🙌

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*