Vse, kar šteje

Vse, kar šteje

Vedno bolj razmišljam o življenjskih prelomnicah, tistih nekaj, ki resnično zamajejo tvoje življenje. Rojstvo, puberteta, študentsko življenje, prva hiša, prva neplačana položnica, pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas (wishfull thinking), poroka in podobne reči. Vendar se vsaka od teh docela in popolnoma skrije pred daleč največjo življenjsko prelomnico – ko prvič postaneš starš.

Takrat se vse zamaje, tvoja pretekla prepričanja in prihodnji načrti. Nič več ne bo, kot je nekdaj bilo in te fore. Začenjaš povsem novo zgodbo z novim glavnim igralcem v njej, ki se mu preprosto moraš prilagoditi. Nekateri se na to vlogo načrtno pripravljajo, drugi so mnenja, da jih nanjo pripravlja življenje že ves čas. Nekateri si jo močno želijo, druge povsem preseneti. Vendar ni osebe na tem svetu, ki bi po rojstvu otroka živela isto življenje, kot ga je pred tem.

Saj ne rečem, včasih je težko. Zelo pogosto sem utrujen, včasih tudi ne razumem, kako pomagati našemu malemu bitju. Ampak moje življenje je danes neskončno bolj polno, kot je bilo kdaj koli prej. Kljub temu, da me ljudje na skoraj vsakem koraku opozarjajo, da je to težak posel, da je najtežje šele pred nami, da so otroci polni malih pasti, gremo mi preprosto s tokom in se imamo ob tem čudovito fajn.

Ko vstopim skozi vhodna vrata, priteče v moj objem in mi hiti razlagati, kaj vse se ji je v zadnji uri zgodilo. A ni to nekaj najlepšega? Bitje, ki te je vedno veselo in vsakič zažari, ko te vidi. Odrasli nismo sposobni take neokrnjene ljubezni. Zato se nihče ne more čuditi, če rečem, da sem do ušes zaljubljen v svojo malo in bi zanjo naredil čisto vse.

Vendar to »čisto vse« ne zamenjujte s tem, da jo obsipavam z darili. Zato pa je deležna zelo veliko pozornosti in mojega časa. Bližajoči se prazniki prav tako ne predstavljajo čas, ko se moram še posebej izkazati, ker imam občutek, da se trudim vsak dan, pa naj gre za dvanajsti april ali štiriindvajseti december.

Že nekaj časa pa jo učiva, da mora obdarovati tudi druge. Da si tudi drugi otroci želijo tako lepih daril in predvsem to, da si tudi drugi otroci želijo, da se druži z njimi. Če je namen daril ta, da razveselimo nekoga drugega, potem lahko podarimo največ prav s svojo pozornostjo in prisotnostjo. S tem, da izdelamo svoja darila. In s tem, da jih sami zavijemo, četudi malo postrani in v razcefranem papirju. Ker sem predstavnik bolj kosmatega spola, so se darilne vrečke izkazale kot najboljša rešitev vseh teh malih peripetij.

Kar se tiče dejanskih, fizičnih daril, imam to srečo, da živim s sila estetsko partnerko, ki ima te reči v malem prstu. Medtem ko ona poimensko razporeja in označuje darila, pa ji midva z malo pomagava tako, da jo nasmejiva in ji prineseva vse tiste malenkosti, ki jih za svoje delo potrebuje.

Pred spanjem me Višnja pokliče v sobo, mi reče »oči, lupčka« in zaželi lahko noč. Jaz si ne želim ničesar več. Dejstvo je, da nas sodobna kapitalistična družba usmerja tako, da spregledamo ravno tiste stvari, ki so daleč največ vredne. Te niso materialne narave, ampak gre za tiste, zaradi katerih nam srce hitreje preskoči.

 

Objava je nastala v sodelovanju z Lidl Slovenija

4,278 total views, 12 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*