Superheroji

Superheroji

Prepričan sem, da je ženske (mamice) vedno sila zanimalo, kaj se dogaja z njihovim otrokom, ko ta ostane za nekaj ur sam s svojim očetom. Verjetno mislijo, da se v treh urah njihovo malo dete nauči preklinjati, poje dve celi čokoladi, se sedemkrat udari v glavo in trikrat pade s kavča. In kaj med vsem tem počne očka? Verjetno gleda kakšno tekmo.

Bedarije, same bedarije! To je detajlen vpogled v najino včerajšnje popoldne, ko sva bila sama in sva se poštimala kot tavelka.

  1. Mamica se poslavlja. Zanima jo, če znam namazati kruh, odpreti hladilnik, vprašati otroka, če je lačen in mu ponuditi vse, kar mu srce poželi. Pripravila je štiri hlače, dve majčki in dvoje gate, če je bom rabil preobleč, ker se dete ravno navaja na kahljico. Oba nestrpno čakava, da se že enkrat spoka.
  2. Dve risanki lahko pogleda, to je bil najin dogovor. Najprej so telebajski, vsi tinki binkiji tega sveta. Medtem ko gleda te pojoče stvore, jo začnem oblačiti. Pripravljeno imava približno 22 kosov oblačil. Komaj dobim njeni nogi skozi pajac, v sebi nemo preklinjam. Ko že mislim, da je docela pripravljena na odhod, se spomnim, da rabi tudi rokavice. Ima neke take, kjer je palec ločen, pa mi uspe vseh njenih pet prstov stlačiti v tisti široki del. Super, pripravljena sva na odhod.
  3. Mrzlo je kot pes, minus devet. Vseeno, celo popoldne ne moreva biti v hiši. Naložim jo v nosilko in ji povem, da greva fotrat račke. To ima zelo rada, ga-ga. Pozabim svoj šal, kar je toliko večji problem, ker sem zaradi tamale na plečih ves razpet. Poskusim zapet bundo z njo vred, pa ne gre. A ne bi ti mal manj jedla, jo vprašam? Nekaj zagruli nazaj.
  4. Pojeva. Oziroma jaz pojem, ona pa ukazuje. Najprej zima-zima. Okej, zima, zima bela, vrh gore sedela … Pazi!, zavpije. Važi, kuža pazi z repkom miga … Zima-zima! In tako to gre naslednjih dvajset minut, ko prekine ustaljeni ritem in nepričakovano reče pepe, ko pa ugotovi, da znam zapeti tudi tega slavnega ribiča, sem dober za dobro uro. Še, še, še, pepe, še, pepe. Jebo me pepe.
  5. Nafotrava račke, ki zmrzujejo v teh sibirskih dneh, nato pa greva na toplo v bližnjo gostilno. Naročim pivo zase in kozarec vode za tamalo. Sabo imam tudi sok, ki ga spije na mah. To je zame dober znak, ješč človek je zadovoljen človek. Potem pa začne odkrivati vse, kar obstaja v lokalu, tako da hitro spijem svoj dragoceni zvarek in pičiva nazaj.
  6. Na poti domov (takoj je, uganili ste) pojeva pepeja. Ves sem že hripav, ampak nimam srca, da tamali ne izpolnim tako preproste in iskrene želje. Pa-pa-pa-pa …
  7. Prideva domov. Ugotovim, da se otrok veliko hitreje sleče kot obleče. Šibava na WC, da jo dam na kahljico. Slap Savica, veliko je imela za izločiti, ampak prej ji ni ušla niti kapljica. To, petka, ji rečem in iztegnem desnico. Udari nazaj.
  8. Vprašam jo, če bo frutek. Pravi, da bo ogur. Okej, pa jogurt. Fotrava se, medtem pa gleda svojo drugo risanko. When fast Frank is on the way, there will be no delay. Točno to. Potem se pa igrava. Najprej malo bereva, potem ču-ču (vlakec) in na koncu še Duplo kocke. Vprašam jo, če jo tišči lulat. Odkima. Bi pa rada, da zapojem pepeta. Strinjam se z njo, da je to lažje, kot če oba hitiva v zgornji štuk na WC in ji ugodim.
  9. Mami pride domov. Malo je presenečena, ker ni nič razmetano in je otrok videti zadovoljen. Je pila? Je, ful. Je jedla? Ma več je pojedla kot jaz. Je lulala? Je, dvakrat ali trikrat. Vse štima? Bo, če boš nehala spraševat.
  10. Počivam. Čez čas pride mamica v dnevno sobo, ker je tamala zaspala. Menda se je dvakrat vmes zbudila in nežno čebljalala: pepe, pepe … Jebo te pepe, mi reče. Točno to, ji odgovorim. Točno to.

16,790 total views, 2 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*