Zanima me, kako je to pri drugih mladih očetih. Ampak ko sva z malo več ur sama – tri ure plus – in mamice ni v bližini, zna biti to precej naporna izkušnja za oba. Mala, ki je med drugim danes dopolnila trinajst mesecev (na vsaj še stokrat tolk!), je sredi tistega obdobja, ko hoče narediti vse, pa ji sami še nič ne uspe. In tako sem bil jaz njen skrajno nerodni podaljšek.

Ko sva sama, je vse intenzivno in potencirano na deset. Ne ustaviva se, komaj kaj zadihava, izpustiva WC in se prehranjujeva med igro. Eno uro sem jo vlekel gor in dol po naši gasi, dokler nisva bila oba skurjena. In ko sem se usedel na tla, se nam pridruži še malo morje otrok, ki jih ne poznam. Misleč, da bom zabaval kar vse po vrsti.

Mamica se vrne, s polnim trebuhom kanapejčkov in zvrhano mero dobre volje, jaz pa ji le predam dete in grem na popoldanski spanec. Mala ne zaostaja veliko za mano. Na dolgi spanec je šla že ob pol petih popoldne in ni vstala do sedmih zjutraj naslednjega dne! Res sva šla na polno. Vmes pa tista vprašanja, ki so vedno bolj moteča. Tista vprašanja naključnih mimoidočih …

A vaša pa še ne hodi? Pa ji pomagate? Jo postavljate na noge? In ko trikrat odgovorim nikalno, sem deležen sila začudenih pogledov. Kaj pa potem vaš otrok dela? Spi, je in se igra, jim odgovorim. A ni njeno življenje čudovito?

Višnjin očka ima že od malih nog resne težave s sleherno obliko avtoritete. Veliko bolje se počuti, ko sam odloča. In te odločitve so spontane in nepremišljene. Ker to mi je všeč. Ooou-o-o ooou-o-o. To mi je všeč. To je povsem zdrava ignoranca. Samo ti živiš v svoji koži in v njej se moraš dobro počutiti.

Ameriški teden bova obeležila na svoj način. Tako da bom nabavil nekaj slanih in sladkih pregreh in jih dal poizkusiti tudi mali. Malo piščančka ali marshmallowsov, da vidim, če so ji všeč. Ko je moja generacija delala svoje prve korake, ni bilo vse bio, brez glutena, brez gso in brez okusa. Pa smo – glej ga zlomka – vseeno preživeli. Pri vsaki stvari je treba vzeti zdravo mero okusa. Tudi taktnosti. Tiste, ki je najpogosteje primanjkuje tistim ljudem, ki svoj nos vtikajo tam, kamor ne sodi.

Danes je moj otrok srečen na vseh štirih. Kasneje boš shodila, manj časa boš rabila biti na svojih nogah, ji pravim. Hoja človeka izčrpa. Kasneje te bo bolel križ. Mene že sedaj včasih matra. In kar je najpomembnejše, ne oziraj se preveč na mnenja drugih. Tisti, ki vidijo pri drugih največ problemov, imajo največ težav sami s sabo.

Življenje je preprosto, ji govorim. Piece of cake. Zakompliciramo ga odrasli. Ti ga ne, pri tebi je vse tako, kot mora biti. Če si dobre volje, to takoj pokažeš. Če te kaj muči, takoj izraziš svoje nezadovoljstvo. Predvsem pa se nikoli ne pretvarjaš. In zato si mi všeč. Do lune in nazaj.

 

5,336 total views, 2 views today