Dve konstanti življenja

Dve konstanti življenja

Dve konstanti življenja. 1. Čas teče za vse enako, brez izjem. 2. Ljudje se spreminjajo, skorajda brez izjem. Od tesnega prijatelja do skorajšnjega tujca je le nekaj let razlike. Razpoke se kažejo vseskozi, pa jih nočemo ali ne znamo videti. Potem nastopi tisto vprašanje: sem se spremenil jaz ali on/-a?

Ljudje se spreminjajo z razlogom. V določenem življenjskem obdobju, v točno tistem prostoru in času, si potreboval točno tisto osebo. Potem pa si to obdobje prerastel. Nekateri ljudje tej rasti sledijo, drugi uberejo drugo pot. Sploh ni pomembno, kdo je izbral pravo pot. Pomembnejše je, da ne slediš določeni osebi samo zato, ker vaju vežejo vezi preteklosti. Vajina pot se je razšla z razlogom.

Pred leti sem se preizkušal. V nekem obdobju sem se trudil, da bi ugajal čim večjemu številu ljudi. Zato sem bil pripravljen dati marsikaj, predvsem tisto, kar sem hranil v sebi. Potem pa sem prišel do spoznanja, da sem naredil velikansko napako. Ne gre za kvantiteto, ampak kvaliteto. Sedaj je moj pristop sila preprost. Vse karte odkrijem ob prvem stiku in jih puščam vseskozi na mizi, da vsak ve, pri čem je. Nobenega pretvarjanja več. Najprej sem poskrbel zase, kajti nihče drug tega ni mogel storiti namesto mene.

Danes torej lahko rečem, da vem, kdo sem. Daleč od odličnega človeka, ki bi bil vsakomur všeč. Daleč od osebe, ki se je pripravljena odpovedati samemu sebi zato, da bo bolj priljubljena. Vem, kaj so moje prednosti in slabosti in tega ne skrivam. Ne vem točno, kam grem, ampak še najbolj mi gre takrat, ko sledim notranjemu čutu.

Ljudje se spreminjamo. Rad bi se iskreno pogovoril s sabo pred petimi, desetimi leti. Sedela bi si nasproti in si zrla neposredno v oči. 20 in 30-letni Jure. Kaj bi mu povedal prvi, kako bi odreagiral drugi … Kaj ga je osrečevalo takrat, kaj ga žalosti danes … Ali bi deset let mlajši Jure ponosno pogledal na to, kaj je dosegel v tem času? Po sedanjih kapitalističnih standardih zagotovo ne, vendar če bi pogledal v svoje srce, bi videl, da dela nekaj prav.

Še vedno je preveč stvari pogojeno z mnenjem drugih oziroma z njihovim odobravanjem. Veliko manj, kot je to bilo pomembno nekoč, vendar je še vedno prisotno. Morda me še pravi čas sreča modrost starcev, ki se požvižgajo na mnenje drugih. Vsak med nami sleherno sekundo dneva preživi v svoji glavi. Svojim mislih, strahovom in dvomom ne moreš uiti. Na žalost je tako, da je veliki večini ljudi povsem vseeno zate.

Ali pa na srečo. Na svetu je sedem bilijonov ljudi. Še v našem bogem Novem mestu jih je približno 25 tisoč, v naši gasi nekaj sto. Če se bom zameril naslednjemu, jih je takoj za vogalom še malo morje, ki pa bodo morda kompatibilni z mojo osebnostjo. Ta osebnost se ne opravičuje zato, kar je, kar misli in kar čuti.

Ne primerjaj se z drugimi. To je vnaprej izgubljena bitka, kajti zagotovo čutijo povsem drugače, kot ti. Sprejmi se, vedno in na vsak način.

12,439 total views, 3 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*