XXIX. Poporodni krči

XXIX. Poporodni krči

In potem pridejo dnevi, ko je težko. Ko je sitna, ker ji rastejo zobje/se ni dovolj naspala/ima rahlo povišano temperaturo/jo nosi luna. In ji ne paše nič, kar narediš. Cel dan je tako prežet z jokom in neuspelimi poizkusi tolažbe. Če se to prenese na daljšo časovno obdobje, počasi davek zato čutiš tudi na sebi. Utrujen si. Razdražljiv, nenaspan.
Začneš dvomiti vase. Seveda je tudi zate vse novo, tako kot je ona prvič otrok, si tudi ti prvič starš. Poizkusiš vse, želiš si pa le malo miru in počitka. Sčasoma ugotoviš, da nastane nekakšen družinski bermudski trikotnik, kjer je otrok tečen na mamo, mama na očeta, oče na otroka (seveda lahko poljubno zamenjaš vrstni red tečk). Ampak lej, v tem ste skupaj, tako da vztrajno – čeprav razdraženo – brcate dalje.
Kdor misli, da je starševstvo preprosto, je lahko le ena izmed dveh stvari – ali nima svojih otrok ali je pa slab starš, ki ga njegov otrok ne zanima preveč. Kdor želi polno življenje s svojim otrokom, veliko pretrpi. Potrpi. Nemo prekolne. Vedno sem bil mnenja, da se ne bojim veliko stvari v življenju. Zobarja in napadalne perutnine in to je nekje to. Nato pa me je zadnjič prestrašila tamala, ki se je obnašala zelo čudno. K sreči je šlo za lažni alarm, ampak globoko v sebi sem se usral do kolen. Ne poznaš pravega strahu, dokler ne odgovarjaš za drugo bitje. Okej, tudi tega sem se naučil.
Zdravila ali rešitve za dni, ko pač ne klapa vse tako, kot bi lahko, preprosto ni. Otrok se lahko že jutri zbudi čisto druge volje in je takoj največji dobrovoljček na svetu. To je odlična stvar pri otrocih, iz danes na jutri je lahko zgodba povsem drugačna. Druge ni, kot da preprosto potrpiš. Ker veš, da se nešteto drugih staršev ubada z istimi dvomi, problemi in napačnimi rešitvami. Če bi bilo lahko biti dober starš, bi bil to verjetno vsak. Tako pa nas čaka dolga in vztrajna borba.
Verjetno se prava ljubezen do otroka kaže v tem, koliko dejansko spremeni tvoje življenje, ko se pojavi v njem, tebi pa še vedno vsakič, ko ga zagledaš, hitro preskoči srce. To utelešeno veselje je pač nagrada za vse tisto, čemur se moraš odreči, pa je bilo še pred letom dni vitalen del tebe.
Verjetno je ravno odrekanje tista beseda, ki najbolje opiše novo starševstvo. In tukaj še zdaleč ne gre za finančno odrekanje v smislu, da si sedaj lahko manj privoščiš. Gre zato, da se moraš odreči veliko pomembnejšim stvarem, kot so čas, druženje, hobiji, rekreacija, brezskrbnost. Če imaš le sebe na plečih, verjetno resnično nimaš resnih skrbi.
Vendar če vprašam vsakega starša, ki z otrokom bedi, joka, spi, čuje, je in poje, ali je bilo vse skupaj vredno, boš vedno dobil isti odgovor. To je najboljša stvar na svetu, ki je ne bi zamenjal za nič. Vsako jutro komaj čakam, da me zbudi tisti veseli, nasmejani obraz pristne iskrenosti. Če otrok lahko vidi v tebi toliko dobrega, potem je vsako odrekanje skoraj omembe nevredno. Včasih trpimo, vendar zato tudi polno živimo.
Jaz se tolažim s tem, da ji bom na svoja stara leta sam najedal. Pa iskreno verjamem, da me bo še vedno imela rada, čeprav me bo hotela fentat.

 

46,763 total views, 36 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*