II. V čakalnici

II. V čakalnici

Si želite videti skupino moških, ki ne morejo, znajo ali želijo skriti enormno količino krivde? Sprehodite se v ginekološko čakalnico. Včasih stojimo kar pred vhodom oddelka, ker nismo dovolj vredni, da bi nas spustili notri. Če pa se le prebijemo skozi prvo oviro, nas čaka druge vrste pekel.

Najprej ne vem, če se lahko usedem na prosti sedež, ali moram kar stati. Iščem poglede drugih tipov, mojih sotrpinov, pa si nihče ne upa dvigniti pogleda. Vsak je sam v svoji godlji. Ne vem, v katero ordinacijo grem lahko in katere ne smem niti od daleč povohati. Hočem vzeti v roke mobo in preveriti zadnje športne rezultate, ampak nočem izpasti nezainteresiran, kvečjemu majava opora (trden kot skala moram biti!). Hočem na WC, ker vse že zelo dolgo traja, ampak na oddelku je le ženski. Stopim na hodnik in na vratih piše, da za moški WC potrebuješ ključ. Ne, ne, ne bom se ujel v to past, če bom prosil zanj, me bo gotovo kakšna od sester nadrla. Torej tiščim.

Revež, ki sedi blizu mene v ordinaciji s svojo izbranko, je naredil nekaj docela nepredstavljivega – tudi trenutek in priložnost za to sta vse prej kot na mestu. Razlaga svoji, kako bi šli radi fantje za vikend na smučanje, da si bodo malo odpočili (ojoj, ta bo še najebal). A mene pa ne boš samo vzel, ga vpraša njegova. Včasih sva šla vedno skupaj, sedaj hočeš pa sam s svojimi, a? (hehe). Model se izgovarja, da je mislil, da ona v njenem stanju noče iti na smučišče, ker to zna biti tudi nevarno (slaba, stari). Ona se je seveda že zdavnaj namrdnila in obrnila stran (ta pa je naiven. Ga bo že izučilo. Tumpl).

Zdravnica pokliče mojo v ordinacijo. Kot zvesti pes ji sledim, skorajda neopazno. A to je pa vaš partner, jo vpraša. Želim vskočiti v besedo in ji razložiti, da je nosečnost načrtovana, da mi ni prehitro prišlo ali kaj takega, da ga nisem pozabil potegniti ven, nič nisem zajebal, ampak si premislim in le nemo pokimam. Kriv si, si rečem. Torej boš moral kar lepo potrpeti, vsak svoj križ nosi.

Ko zapuščava oddelek, nehote ozrem poglede tistih dveh, ki sta ostala za mano. Preživel je, si mislita. Blagor njemu, ker je vse že za njim. Jaz pa jima pomaham in hitro stečem v spodnjo etažo na WC, ker tiščim že skoraj eno uro.

Na poti do doma si žvižgam na ritem Smolarjeve pesmi Zavod za zaposlovanje. Ginekološka ordinacija = kraj, kjer se začnejo more. Naslednjič sva naročena šele čez dva meseca. Globoko vdihnem, svet je lep.

3,427 total views, 2 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*