Prišel sem do pomembnega spoznanja. Da ohranim v sebi tisto, kar hočem biti, moram vsako leto vsaj za vsaj nekaj dni odpotovati v tujino (hrvaško morje ne šteje), da si odpočijem od Slovencev, njihovega razmišljanja, dojemanja in percepcije drugih. Recite kar hočete o Nemcih – da so zadržani, kmetavzarski, zapečkarji itd. -, ampak ko gre za sprejemanje drugih in pozdravljanje avtonomnosti in individualnosti posameznika, so svetlobna leta pred nami.
V lokalih se petnajstletniki družino s sedemdesetletniki. Tako je, ljudje starosti naših babic in dedkov ga za vikende »hengajo«, srkajo svoje malo pivo in uživajo v glasni glasbi. Pri nas seveda že vsakega 40-letnika, ki je zunaj po deseti uri, večina drugih gleda kot nekoga, ki zabušava, medtem ko bi moral na domačem kavču odštevati dneve do penzije. Tam se punkerji družijo s hipsterji. Finoče v 20 centi štiklih s turškimi potomci v trenirkah. Karkoli si, to sprejmejo. Ali, kar je še mnogo pomembnejše, karkoli si, to ne obsojajo. Za razliko od naše lepe deželice, kjer se vsak prilagaja tistemu pred sabo. Ali se obnaša tako, da bo ustrezal kriterijem šefa. Ali profesorja. Ali bejbe, ki mu je všeč. Svojo unikatnost smo pripravljeni prodati vsakemu, ki nam obljublja boljši jutri. Ampak obljube so za berače.
Na sredi glavne ulice pol milijonskega mesta je ob polnoči prišel moški pri svojih šestdesetih, se slekel do tangic, prijel kitaro v roke in nekaj brenkal. Začudeno ga pogledaš, se mu nasmehneš in greš dalje. Če je njemu kul, naj vztraja pri svojem. Ko sem šel na WC, me je konkretno za rit zagrabila ogromna črnka, ki je čakala na napitnino. V slogu Boruta Pahorja izpred nekaj let, si mislim le: »So what?« Ljudje tam so sproščeni in kar je še mnogo bolj vitalno, zadovoljni v svoji koži, ne glede na to, kakšna pravzaprav je.
Potem smo se pa z letalom vračali v domovino. Na letalu naše Adrie Airways je stevardesa delovala kot nekdo, ki ima najslabše službo na svetu in je umirala na obroke med prikazovanjem zapenjanja pasu za potnike. Pridem v parkirno hišo in na kaj naletim? Zopet zoprno uslužbenko, ki verjame, da je ona tista, ki ima z naskokom najslabšo službo. Prav težko je prebaviti te ljudi pri nas. Seveda to ne velja za vse, ampak kaj, ko ljudje bolj razumejo tistega, ki gleda grdo – razlogov za to ima nešteto: zgrožen nad situacijo, jezen na partnerja, razočaran nad ljudmi, nezadovoljen v lastni koži, ljubosumen na soseda, zdolgočasen zaradi brezdelja -, kot pa nekoga, ki je nasmejan. Zakaj je pa njemu lahko lepo, če pa meni ni?
Vsem priporočam, da odide, čeprav za kratek čas. Da se na letalu pogovarja s Kanadčanom Indijskega porekla o tem, kam gre na naslednjo potovanje, medtem ko on srka svoj sladkani čaj, ti pa svoje mrzlo pivo. Ko greš na potovanje, resetiraš predhodne vtise. Odmisliš vse tiste, ki te doma grdo gledajo, ker te lahko. Tabula rasa, clean sheet, vse začenjaš znova. V večjih državah si le naslednji človek, sploh ni pomembno, kakšen si. Doma smo vsi del malo večje vasi, kjer je najbolj pomembno to, da čim več vemo o čim več ljudeh.
Nemci so me zopet spomnili, da je povsem v redu, da si to, kar si. Kdor te sprejme, te, kdor ne, te pa ne. Življenje je mnogo prekratko, da bi se ubadal z mnenjem vseh. Ni je večje življenjske zmage od te, da imaš sebe v popolni lasti. Da o tvojem počutju ne odločajo drugi, ampak vedno ti sam. Mnogi so razočarani nad tistimi, ki jim lažejo. Vedno mislijo, da lažejo njim. Ampak v resnici lažejo le sebi. Oni so tisti, ki morajo živeti s tem, da nekoga prevarajo. Trenutna zmaga se lahko tako spremeni v dolgotrajno krivdo. Naslednjič, ko misliš, da si nekoga preslepil za nekaj evrov ali za boljšo ponudbo, si opeharil le samega sebe.
Opominjajo te, da glasba, ki jo poslušaš, ni v redu. Da bi se lahko drugače oblačil, bral druge knjige, pisal o drugih rečeh, jedel bolj zdravo, spal več, ne razmišljal preveč o sexu, sprejel karte, ki so ti bile ponujene. Še ena prevara več.
Mnogi sanjarijo in čakajo, da se ljudje iznenada spremenijo, da postane družba taka, da te bo sprejela v vsakem primeru, da te bo imela rada tudi v dneh, ko greš na kurac sam sebi. Ampak to se ne bo nikoli zgodilo. Več možnosti je imel Don Kihot v boju proti mlinom na veter. Lahko pa se odločiš, da boš ti tak, kot sam čutiš, ne glede na druge. Da si to, kar je bilo že od vsega začetka mišljeno, da boš. Drugačen od tistega pred in tistega za tabo. Lahko se odločiš, da si ti zase bolj pomemben kot vsi ostali skupaj. Potem pa opazuj, kako se svet okoli tebe iz dneva v dan spreminja na boljše.
3,436 total views, 2 views today