Sestrici

Sestrici

Danes se je Višnja ulegla k Zarji, ki razumljivo še vedno večino časa preleži, in ji začela na uho šepetati skrivnosti. Kaj vse bodo lahko skupaj počeli, ko bosta večji, kako se bosta zabavali in zakaj ni boljše stvari kot to, da imata eden drugo. Njun odnos je resnično užitek opazovati. Višnja poka fore, Zarja se reži kot kuhan rak. Ko Zarja zajoka, Višnja hitro priteče in ji poskuša preusmeriti pozornost. In to je največ, kar lahko ponudi sestrici – smeh in tolažbo.

Zanimivo dejstvo o meni in mojem bratu – rodil sem se na njegov peti rojstni dan. Prav na isti dan, trinajsti avgust, je bila napovedana tudi Višnja, pa je šest dni zamudila, kot se je naučila na mamičinem zgledu. Ne spomnim se dobro, kakšna je bila dinamika med nama v mojih prvih letih, vem le to, da sem bil vedno vesel dejstva, da imam starejšega brata. Če je imel on bulerje, sem jih hotel tudi jaz. Če je poslušal Green Day, sem jih pa še jaz. Če je hodil na Gimnazijo, je bila tudi zame to edina prava opcija.

Pa bi si bila težko bolj različna. Tudi v tem ne vidim nobenega problema. Med najstniškimi in študentskimi leti so se najini poti logično precej razšli, tudi sedaj piševa vsak svojo zgodbo. Pri odraščanju pa sva bila prepletena na neskončno veliko načinov. To bo za vedno ostalo z mano.

Tjašo je pred Zarjinim rojstvom nekoliko skrbelo, kako bo prihod nove članice vplival na Višnjo. Mene pa ni niti malo. Sicer sva jo na prihod sestrice močno pripravljala, ampak že od njune prve skupne minute dalje sta najboljši prijateljici. Višnja je neskončno ponosna na dejstvo, da sedaj pazi na novo članico naše družinice. Dva je več kot ena in to sedaj doživljamo v praksi.

Ko sem danes uspaval Višnjo, mi je rekla, da sem njen cukrček in da je ona moja cukerčica. Bože moj, o čem se moram to pogovarjat. Vročica sobotne noči je dobila povsem nov pomen. Ampak to sem sprejel kot nekaj neodložljivega, temu ne bom ubežal, podobno kot ne rahlim bolečinam v križu, ki so pač posledica zdelanega EMŠO-a. Moški ujet v svetu babnic.

To ima svoje prednosti in slabosti. Recimo pojem lahko še iz ostalih krožnikov. Sam izbiram, katere športne tekme bom gledal in nihče ne hrepeni po mojem pivu. Po drugi strani pa sploh ne vem več, kako v živo zgleda žoga, igram se z Barbikami, Kenov pač ne rabimo in pojemo pesmice o mehurčkih in čebelicah. Sem tisti čuden, ker imam lulčka in se ne usedem vedno na WC školjko. To je moja vsakodnevna realnost. To je moja zapuščina, ker sem soustvaril sestrici. Ampak dober kmet bojda vedno seje isto vrsto krompirja.

Po drugi strani pa si ne morem zamisliti bolj grozne misli, kot bi bil svet brez žensk. Zakaj bi nekdo hotel živeti v tem grozovitem okolju, si ne znam predstavljati. Jaz ne bi vztrajal v njem več kot pet minut. Tako sem pač bradonja družine, tisti veliki, ki sicer včasih zaropota, pa ga nihče ne jemlje preveč resno. Sem kot Zverjasec. Sicer se ga druge gozdne živali bojijo, potem pa pride mimo prebrisana mala miška in se userje od strahu. Tudi mene vsakič znova postavijo nazaj na moje mesto.

Resnično je pravo veselje opazovati, kako se med sestricama že od prvega dne dalje razvija neločljiva vez, ki ju bo – na srečo – zaznamovala za celo življenje. Njuna mamica je srečna, ker ima babji krožek. Jaz sem presrečen, ker vse tri potrebujejo tudi mene. Pa kaj zato, če včasih malo primanjkuje testosterona. Punce so zakon!

 

3,426 total views, 2 views today

One Comment

  • Kaj vse bodo lahko skupaj počeli, ko bosta večji, … so se najini poti logično precej razšli … – zanimiva dvojina 😉

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*