Vrtčevski vsakdan

Vrtčevski vsakdan

Minilo je že skoraj tri mesece kar je Višnja prvič prestopila prag vrtca. To obdobje je bilo zelo pestro, prineslo je bolezni, solze, strah, pa tudi veselje, smeh in nove izkušnje. Zato sem se odločila, da malce povzamem, kako je privajanje na vrtec pri nas potekalo in kako je po treh mesecih Višnja sprejela nov ritem vsakdana.

Na vrtec sva z Juretom pričela Višnjo pripravljati kakšen mesec pred dejanskim vstopom. Prebirali smo knjigice na temo vrtca, se z igračkami igrali vrtec in ji preko igre poskušali približati vrtčevsko rutino. Večkrat smo šli na sprehod do njenega vrtca, ji povedali, kako se imenuje njena skupina in kako bo ime njunima vzgojiteljicama.

Višnja se je vrtca veselila, vendar sem jaz kar čutila, da ta korak za njo ne bo ravno enostaven. Ker je bilo tudi meni zelo težko ob misli, da z Višnjo ne bova več toliko skupaj, sem delala predvsem na sebi, se poskušala pomiriti, da ne bi svojo skrb prenašala tudi na Višnjo. V veliko pomoč mi je bil tudi Jure, ki je prvi teden uvajanja v vrtec prevzel nase, saj je deloval mirneje, kljub temu, da je bilo tudi njemu težko.

Uvajanje smo pričeli postopoma, prva dva dni je bil Jure z Višnjo v igralnici, nato pa smo počasi podaljševali čas, ko je tam ostajala sama. Prva dva tedna sta bila najtežja, saj so ob slovesu vedno tekle krokodilje solze. K sreči je Višnja zelo hitro sprejela svoji vzgojiteljici, ki sta res zlati in srčni ženski in kljub žalosti ob slovesu je vedno imela na voljo naročje, kjer se je lahko potolažila in se počutila varno. Tretji teden se je končno sprostila in pričela aktivneje sodelovati tudi v skupini, nato pa so nas obiskali virusi.

Sledili so trije tedni borbe z boleznimi, ki so se vrstile kar ena za drugo. Vse skupaj se je pričelo z laringitisom, ki nas je neke noči pošteno prestrašil in pognal na urgenco. Z Višnjo sem čez noč ostala na oddelku pediatrije, tam pa je pobrala še dodatno virozo, tako da je vse skupaj prebolevala skoraj 14 dni. Ko je šlo končno na bolje in smo mislili, da smo se bolezni rešili, je prišel še tretji udarec in Višnja je bila tako doma skoraj tri tedne. Na koncu je bila že čisto izmučena, močno je shujšala in njene nogice so bile kot dva zobotrebčka. Jaz sem bila čisto na koncu od skrbi in v tem času smo res poskusili čisto vse, da bi ji dvignili odpornost. Od vikenda na morju, probiotikov, eteričnih olj, inhalacij, medenih izdelkov, čebulnih pripravkov, ni da ni. Na koncu nam je le nekako uspelo, Višnja se je pozdravila in sedaj je že dober mesec popolnoma zdrava.

Ko je šla po treh tednih znova v vrtec, je bilo prva dva dni tako, kot bi začeli od začetka. Vendar se je hitreje privadila in se vklopila nazaj v skupino. V zadnjih tednih se je popolnoma sprostila, sprejela je vrtec in ostale otroke v skupini, tako da se zjutraj z veseljem odpravi od doma in mi v garderobi le nagajivo pomaha preden steče v igralnico. Meni pa se je odvalil velik kamen iz srca, uživam, ko vidim, kako moja hčerkica odrašča, vsak dan se v vrtcu nauči kaj novega in je veliko bolj odprta in samozavestna, kot je bila še pred nekaj meseci.

Vsak dan je nekaj novega in vsak dan se imamo rajši.

 

4,717 total views, 8 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*