Puding na dan …

Puding na dan …

Sedaj imam novo najljubše opravilo. Uspavam se sicer seveda veliko rajši z mamico, vendar grem vsak večer po očka, da pride v spalnico in mi prebere pravljico za lahko noč. Imava takšno rutino, ki mi je sila všeč. Najprej mu rečem: »Oci, nesi,« in ob tem dvignem moji roki visoko v zrak proti njemu. On me vpraša kam. Jaz mu rečem gor. On me vpraša, kaj bova gor počela. Jaz mu rečem, da bova brala Muri Muri.

Hecno bere. Vseskozi spreminja glasove in če kaj ne vidi prebrati, ker je že malo čorav, si kar izmisli. Juri Muri, ta barabin, ta je res en capin. Pa dobro vem, da tega ne piše v slikanici, ker jo zna mamica na pamet in mi jo je že velikokrat zapela. Ampak se trudi po svojih najboljših močeh, tako da mu te očitne tipične moške preprostosti res ne gre zameriti.

Opisuje vse tiste divje afriške živali in jih tudi oponaša. Najbolj hecen je, ko oponaša noja, ki je slišati kot kakšen gluhonem krokar. Verjetno se ga sosedi ustrašijo, če ga slišijo čez steno. Meni pa je najbolj všeč tiger, ker je kosmat in ima grivo in se nikogar ne boji. Točno tak je, kot sem jaz.

Ko smo bili pred dnevi za mizo, me je mamica opozorila, da moram hitro jesti, sicer bo očka zmazal vse, kar imamo pred sabo na krožniku. Na srečo pa ima sedaj neko obdobje, ko poje bolj malo sladkega. Menda se ga je naveličal, ker ga je do včeraj jedel celo življenje v nepredstavljivo velikih količinah. V hladilniku pa imamo novo mlečno sladico, Milk Tiger. Meni je resnično slastna. Za očkata so sicer porcije nekam majhne, ampak ker jih naš največji termit pusti pri miru, me ne skrbi, da jih bo zmanjkalo. So pa ravno prav velike zame in za mamico. Slednja pravi, da se lahko posladkam samo po kosilu, ampak če jo res lepo pogledam, mi še kdaj pogleda skozi prste. Dva 50 gramska pudinga na dan pa res še nikomur nista škodila, kaj ne?

Milk Tiger pa je tudi sila zabaven, saj se na spodnjem delu kartonskega ovitka, v katerem je četvorček pudingov, skriva pobarvanka, na kateri je maskota Tim. Očka je naložil aplikacije TIM za mobilne telefone in potem maskota Tim oživi in se lahko z njim igram. Očka vedno govori, da je hrana najbolj zabavna stvar na svetu, če znamo v njej uživati. Pravi, da so na tej zemeljski obli taki čudaki, ki se sekirajo za vsak grižljaj, ki priroma v njihova usta, menda pa obstajajo tudi takšni, ki pojejo čisto vse, čeprav jim to škodi.

Vsake toliko gremo na obisk k očkovi stari mami, ki ima kmetijo. Na kmetiji vidim kravice, kokoške in piščančke. To je menda že pravi privilegij, mi pravi, tega ni več deležno veliko otrok. Jaz obožujem živali. Od murenčkov do afriških slonov. Živali so tako zanimive, nikoli ne vem, kaj bodo storile. Kužata lovim za rep, pa mi beži. Jaz se režim kot kuhan rak in ga poskušam ujeti, on pa nerodno caplja pred mano. Z vsemi živalmi tega sveta bi se lahko igrala, nobene se ne bojim! Očka pravi, da ne zaupa preveč perutnini, pa mu na to odgovorim, da je on ena kokoš.

Sedaj je Milk Tiger pripeljal k nam še dva slastna bratrančka, sirčke in skutice. Pojem vse, brez pardona, še posebej všeč so mi pa sirčki, ker se skrivajo znotraj živali in se potem lahko z njimi še igram. Očka na kavču godrnja, da v hladilniku ni več prostora za njegovo pivo. Jaz ga imam rada, čeprav godrnja. Svojih staršev pač ne moremo izbirati. Poleg tega pa je včeraj ena moja prijateljica – vsaj mislila sem, da je moja prijateljica – vzela eno mojih igrač, ne da bi me kaj vprašala in sem z razlogom godrnjala še cel dan. Včasih se mi zazdi, da sva si z očkom bolj podobna, kot sem si kdajkoli mislila.

 

Objava je nastala v sodelovanju s podjetjem Zott

4,628 total views, 2 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*