Sem tolk pucala …

Sem tolk pucala …

Vsem znana situacija. Ravno si se zbudil iz popoldanskega spanca. Ni bil preveč okrepčilen, ker je medtem začel sosed vrtati. Ko se težkega srca odločiš, da vstaneš, zazvoni telefon. Neznana številka. Kolebaš. Dobro veš, da sta lahko le dve stvari. Če imaš srečo, je znanec, ki še ni shranjen, če te sreče nimaš, ti nekdo hoče nekaj prodati. Lahko pa preprosto pustiš telefon, da zvoni naprej. Ampak ti si vljuden in se javiš. »Gospod Marolt?«, reče na drugi strani. Takrat globoko v sebi in nemo preklinjaš, ker veš, da si izgubil dobrih sedem minut svojega življenja.

V takih trenutkih odtavam. Brezciljno in nenačrtno, kamor me pač pot vodi. Tokrat me je na kosilo, ko smo bili pri Višnjini bakici. Preden smo jedli, smo se malo sprehajali. Jesenski sprehodi so pač najbolj barviti. Le tast je to čudovito priložnost izkoristil zato, da je opral avto. To se kar pogosto primeri, da izkoristi svoj prosti čas za pranje avta.

Jaz sem na to vedno gledal izjemno pragmatično. Umazan, čist, star, nov, velik, zdelan, vseeno mi je, kakšen je moj avto, samo da je v njem dovolj prostora za moje dolge noge in me pripelje od točke A do točke B. Pranje avtomobila sem vedno prepustil naravnim pojavom, beri dežju. Zato me je še toliko bolj presenetilo dejstvo, da je zadnjič hotela avto pucati tudi moja mala.

To je zagotovo ena tistih reči, ki je preskočila generacijo, nekaj sem že slišal o tem. Sicer sem mislil, da gre v tem primeru bolj za kakšne fiziološke pojave, kot je plešavost pri moških, ampak kot kaže tudi ljubezen do sanitarnega lahko preskoči rod. In sedaj tamala pomaga svojemu dediju in mu podaja cunje, gobe in podobne reči in ob tem veselo kriči.

Jaz namreč ne verjamem, da je avto tisti, ki potrebuje pravo nego, ampak naša duša. Zato se sedaj dogovarjam z Lidlom, da bo kmalu na sporedu akcija Prava nega za vašo dušo. Kakšne dobre knjige, za ženske dišeče svečke, za moške uvoženo vino in podobno. Sem pa nekje zaznal, da nekateri »očistijo svojo dušo« prav s tem, ko drgnejo pločevino. A ni življenje sila presenetljivo? Kar nekomu pomeni vse, spet drugemu nič in obratno.

Zato pa so pesmi z refrenom, da je tolk pucala, da se je znucala. Ob tem pa me osebno bolj zanima, ali je še kakšna značajska lastnost preskočila generacijo. Ali bo tudi rada kosila travo? Meni to preveč ne diši. Ali bo kuhala nedeljska kosila? Tega se lahko priuči. Ali si sploh želimo, da so naši otroci podobni svojim starim staršem?

Dejstvo je, da je bila vzgoja tedaj nekaj čisto drugega, kot je to danes. Dejstvo je, da je bilo življenje takrat nekaj čisto drugega, kot je to danes. Dejstvo ostaja, da naša že pri dobrem letu starosti komaj čaka, da gre vsak vikend do bakice. Kjer je velik vrt, gugalnica in ostala zabava. Dejstvo je, da so tej begi iz realnosti nekaj, kar potrebujemo tudi mi, staroselci. Pač puca avto, kaj čmo zdaj. Verjetno zato, ker vsak dan bereva in ji paše malo drugačnih vragolij. Dokler jaz lahko počivam, lahko ona puca tako zavzeto, kolikor ji srce poželi. Vidite, nobena moja žrtev ni preveč za njeno srečo.

 

5,261 total views, 2 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*