Včeraj sem se ob pol petih popoldne spotaknil in skoraj padel po dolgem in počez, ko sva se s tamalo vračala iz igrišča. Razlog ni bila kakšna neprimerna opoldanska opitost, ampak dejstvo, da je bila zunaj že tema! Ob 16:30! Bljak. In potem še ta novembrski dež. Vse je tako morbidno kot v zadnjih delih Game of Thrones. Človek sploh ne ve, kaj bi sam s sabo, kaj šele z otroki s prekomerno količino nepokurjene energije.

Ne glede na vreme, naj bi za dobrobit malčkov čim več časa prebili zunaj. Naj si dajo duška, še posebej zdaj, ko so v vrtcu večinoma v varnem zavetju notranjosti. Pa rabi dete topla oblačila. Pa taka, ki ne premočijo. Škornje, kapo, šal. Utrudiš se samo s to neskončno pripravo. Ampak greš ven, kaj ti drugega sploh preostane. Kdor misli, da so psi tisti, ki nas vsak dan in v vseh pogojih sprehajajo, naj poskusi loviti in skakati po lužah s štiriletnikom. Se bolj utrudiš kot ob najbolj krvoločnem kardio treningu, usran si pa tako, da sploh ne vidiš smisla v tem, da se preoblečeš. Ker boš že jutri spet umazan od glave do pet.

Kot da to ne bi bilo dovolj, moramo še nadomestiti vso pomanjkanje sončne svetlobe pri naših otrocih. Sedaj sem že res blizu tega, da grem za nekaj mesecev v tople kraje. Ampak če ne bi bilo teme, tudi sonca ne bi cenil. Torej vztrajam z življenjem v naši kokoški. Vsaj letne čase še vedno poznamo.

Vitamin D je edini vitamin, ki ga naše telo lahko kar samo proizvaja v koži. Za nastanek vitamina D mora biti koža v zadostni meri izpostavljena sončni svetlobi, kar pa vsaj v teh mesecih ni možno. Zato dojeni dojenčki ali dojenčki, ki jih hranimo po steklenički, prejemajo dodatke vitamina D v obliki tabletk. Vitamin D ima zelo pomembno vlogo za zdrav razvoj v vseh obdobjih otrokove rasti.

Na žalost obstaja le nekaj živil, ki vsebujejo znatne količine vitamina D, zato je pri otrocih dnevnim potrebam po njem težko zadostiti zgolj s prehrano. V pomoč pri tem pa je lahko mlečna formula HiPP JUNIOR COMBIOTIC, ki je obogatena z vitaminom D in kot takšna njegov odličen vir. Zarja ga še vedno rada pije, pred in po spanju. Na tak način se tudi umiri pred počitkom ali privadi na vnovičen pojav zunanjih dražljajev.

Upam, da gre ljubezen res skozi želodec. Ker potem se imamo najbolj radi na svetu. Kako skrivnostno je življenje dokazuje že to, kakšni termiti so naši otroci. Kako lahko nekaj tako majhnega tako veliko poje? In kasneje to prebavi? Naj jejo zdravo. In dobro. In raznoliko. Ali če povzamem modrost naših babic: »Samu da otrok rad je«.

Če malo preletim svoje pisanje skozi leta, hitro opazim, da imam vsako leto ob tem času bolj morbidne zapise. Težko je biti pretirano vesel v vsej tej temi. Nekaterim uspeva in čestitam jim na tej iskrici življenja. V preteklosti sem čakal, da tema in mraz mineta. Vedno sta. Sedaj ko imam otroke, nimam več tega privilegija. Če bi bili po cele dneve samo zaprti v bajti, bi se še stepli, da ne omenim kaj hujšega. Tako pa skačemo po lužah. In se spotikamo po omembe nevrednih robnikih. Po drugi strani pa na lep večer skupaj štejemo zvezde. In se zvečer še toliko bolj stiskamo eden k drugemu. Tako da ima vse svoje prednosti in slabosti.

 

Objava je nastala v sodelovanju s HiPP Slovenija

6,574 total views, 2 views today