»Aja? Pa saj so punčke prav luštne … mogoče bo pa naslednjič fant.« »Uff, še ena punca, a? Nimaš kaj.« »Lej, boš pač blažen med ženami, a ne?«
Ko smo drugim povedali, da pričakujemo še enega dekliča, so me skoraj vsi pogledali tako, kot da se jim malo smilim. Prepričani so namreč bili, da si, tako kot vsak moški, želim moškega naslednika. Čeprav sem jim razlagal, da mi je bilo dejansko bolj kot ne vseeno, samo da bo otrok zdrav (kakšen kliše!), sem hitro opazil, da mi skoraj nihče ne verjame. Moški pač naj bi rabil (in delal) sinove.
Sedaj se bližamo tretjemu skupnemu letu, ko sem edini moški predstavnik v hiši. Kmalu bom v še večji manjšini. Ko malo bolje premislim, me to ne bi smelo presenetiti. Na mamini strani, ki je bila vedno tista, s katero sem najbolj poistovetil, so bile najprej štiri sestrice, šele peti je bil prvi fant. In ker je stari ata zmotno pomislil, da je odkril recept za pobe, je poskusil še enkrat, pa je na svet privekala še ena simpatična deklica. Punce so mi torej usojene.
V kopalnici bo manj prostora zame, zato pa bom lahko gospodar kavča in avta. Malo bom roštiljal in pil pivo, medtem ko bodo mimo mojih nog tekali čopki, špangice, copatki in podobne reči. Če se danes zazrem v bližnjo prihodnost, mi je kar všeč. Jure in punce. Ne ena, ne dve, ampak tri.
Najbolj smešni so mi tisti očetje, ki svoje hčerke bolestno zapirajo v hišo in še v njihovih poznih najstniških letih besno odganjajo vse potencialne snubce. Prepričan sem, če postaviš svojim hčerkam dober zgled, pač ne bodo izbrale ravno največjih kretenov. Morda samo take, ki so to na pol.
Dober kmet seje samo eno vrsto krompirja, sem slišal pred leti. Tako bom imel kmalu čisto svoj češpljev nasad. Kar nekoliko zabavno mi je dejstvo, da me čaka življenja z dvema najstnicama hkrati. Verjetno bom občasno trpel kot Jezus na križu, pričakujem pa tudi malo morje čudovitih trenutkov, ki so moškim predstavnikov ponavadi povsem skriti.
Nekaj resnično neverjetnega je dejstvo, da sem soustvaril bitji, ki imata možnost, da v (upam da oddaljeni) prihodnosti ustvarjata nova življenja. Vedno sem verjel, da so ženske bitja z dodano vrednostjo. Da v sebi nosijo nekaj več, kar moški nikoli ne bomo razumeli. Ampak ženske niso na tem svetu zato, da bi jih razumeli, ampak zato, da bi jih ljubili.
Opozarjajo me na dejstvo, da je življenje s hčerkami prvih nekaj let bolj preprosto, potem pa se šele začnejo pravi boji. Ampak izzivi so mi bili vedno všeč. Že pri Višnji vidim, da me ima rajši, kot me je imel kdorkoli do sedaj.
Namesto lulčka ji pač morava umiti piško, ne gre za kvantno fiziko.
Čutim, da imam v srcu dovolj prostora, da še eno osebo ljubim tako močno in brezpogojno, kot je to pri Višnji in Tjaši. Včasih se zalotim, da razmišljam o tem, kako bi bilo, če bi bil v naši hišici še kakšen fant, da bi skupaj gledala tekme, kasneje pila pivo in se pomerila v tem, kdo je večji »bormašina« majstr. Ampak se takoj zavem, da imam že sedaj čisto vse, kar rabim. Dami, ki me imata radi takšnega, kakršen sem. Na poti je še ena. Potem jih bo pa kar dovolj, kaj ne, Jure?
In kua sploh ti kej počneš, me je vprašal. Kua, kua, babe delam, sem mu odgovoril. Misliš, da je to simpl?
23,725 total views, 6 views today
5 Comments
Cesplje so zakon :))) hiphip hura za se eno punco.
Poznam primere ko pa imajo recimo 2 sina in ima potem mlajsi dolge lase kot punca kao se noce strizt ampak vrjetno so to skrite zelje mamice. Hehehe uzivajte ?
Hvala, Anja 🙂
Ne skrbi, pri nas sva fant in punca pa sem jaz tista ki gleda z očetom nogomet in pije pivo, mulc se pa ne briga za to haha
Evo ga, potem bomo imeli vse 🙂
Morda je tri in več generacij nazaj res veljalo, da mora vsak oče imeti sina, ampak…mislim, da so dandanes hčere atije princeske in ljubljenke. Vsaj pri nas je tako.
Vso srečo vam želim?
Tanja