Dokler ne boli, večino telesa jemljemo za samoumevno. Vidimo, slišimo, se gibljemo, uživamo. Dokler nam bolečina ali bolezen nekaj od tega ne vzameta, smo prepričani, da si vse to, kot velika večina ljudi, preprosto zaslužimo. Kot mnogi ljudje velikih okončin (vseh, da ne bo pomote, ohoho), pa imam redne težave s hrbtenico. Vedno pogostejše, če sem iskren. Ne le športne stave, tudi EMŠO me jebe.
Preklinjam ta moj vir zaslužka, ki je neposredno povezan s pisanjem. In kako pišem? Sede, kakopak. Več časa sedim, močneje to občutim. In ko me je pred nekaj meseci zagrabilo v križu med pisanjem, sem se odločil, da potrebujem novo in dolgoročno rešitev.
Višnja je srečen deklič, ker že v svoji rani mladosti preizkusi marsikaj, kar marsikateri odrasel človek ne. Zato nima klasičnega stola, ampak svojega Mushy-ja, ki ji onemogoča, da se nasloni ali povsem obmiruje. Njen stol se giblje. In kar nas otroci naučijo največ, sem se za nekaj podobnega odločil tudi sam.
Mushy-jev veliki brat, Active Chair, si nisem zaželel zato, ker sem verjel, da mi bo odpravil bolečine v križu. Želel sem si le sedeti na nečem, kar situacije ne bo poslabšalo. Active Chair je edini stol na svetu, ki ne stoji sam pokonci. To pomeni, da za premikanje sedeža v vse smeri ne uporablja vzmeti ali gum, ampak poseben krogelni zglob, ki onemogoča vztrajanje v enem položaju dalj časa. Zato se ne zasediš, ampak telo ves čas išče optimalno lego, ki je možna samo v pokončnem položaju, kakor je naravna lega hrbtenice.
To pomeni, da je to verjetno edini stol, ki ne spodbuja sedenja. Ko dalj časa sediš na njej, si resnično zaželiš, da se vstaneš in pretegneš. Kar je edino logično ob dejstvu, da je naš prag pozornosti veliko manjši, kot morda predvidevamo. Ko se vstanemo, ne pretegnemo le mišic, ampak tudi spočijemo možgane in jim namenimo nekaj sveže energije.
Sedaj imam ta stol že nekaj mesecev in lahko iskreno povem, da ni razočaral. To ni čudežen stol, bolečine v križu se še vedno pojavljajo, predvsem takrat, ko bolj nemirno spim, vendar zagotovo ni nič slabše. Ko sedim na njem, ohranjam pozornost in utrjujem svoje mišice. Čeprav sem že našel nekakšne bližnjice. Noge prekrižam pod tako nenaravnim kotom, da se lahko tudi malo naslonim. Ampak me po nekaj minutah kratek bodljaj v spodnjem delu hrbtenice opozori, da ga ne bom prelisičil. In se zravnam.
Stol je tudi svojstvena atrakcija. Kdor pride na obisk, ga želi preskusiti. Zakaj bi se le jaz vrtel, če se lahko tudi vsi drugi?
Tako z Višnjo oba sediva na stolih, ki naju silita, da se na njiju vseskozi gibava in da se nikoli ne zasediva za dalj časa. Človek ni ustvarjen zato, da bi sedel. Če pa že mora, pa naj takrat ne škodi svojemu zdravju in počutju. Jaz na svojem »aktivkotu«, mala na Mushy-ju. Tudi Tjaša mi z dovoljenjem pogosto »ukrade« stol. Mislim da zato, ker je preprosto veliko bolj zanimiv in zabaven kot navadni stol.
Lagal bi, če bi rekel, da sem tudi ta zapis napisal na mojem novem stolu. Na kavču sem ga, nekako napol zleknjen, v nenaravnem položaju. Pozna ura je, na TV-ju je četrtfinale Lige prvakov in ne ljubi se mi sedeti za mizo. Ampak to je prvič danes, da kaj pišem, pa da nisem na svojem aktivnem stolu. To je kot sladica. Včasih se lahko pregrešim, čeprav vem, da to ni dobro zame. Še posebej zato, ker sicer delam vse, kar je v moji moči, da ohranjam dobro počutje.
14,306 total views, 2 views today
6 Comments
Jaz svoj Active Chair PRO ne menjam za nič na svetu. Po desetih letih so me končno kolena nehala boleti – kar je pa sploh TOP – ne čutim več spomladanske utrujenosti. 🙂
Mimogrede (fotka zgoraj) – te Višnja spet komandira, ne? 😀
To je Maroltov Jure. Jure je velik fant. Jure je šel takoj v akcijo ko ga je malenkost štihnlo… večina ljudi še počaka 10 let, kao sej bo, pa potem mrzlično iščejo rešitve, ko je že praktično prepozno. Bodi kot Jure. Aktiviraj hrbet predno bolečina aktivira tebe. 🙂
Wauu ?! Tudi sama imam obe verziji doma in enostavno se ne bi dalo boljše opisati vpliva stola na spremembo življenjskega sloga. Na koncu se še vedno sami odločimo – če smo preutrujeni gremo pač na kavč. Ampak z vsem zavedanjem in odgovornostjo za lastno zdravje. PRO je res enkraten. Kot fizioterapevtka lahko rečem, da je nepogrešljiv preventivni prijatelj. Sin pa inovativno uporablja KIDS-a in zganja norčije. Lepo je opazovati otroško igrivost in neomejeno domišlijo. Še posebej fino pa je, da je zato potreben samo en “stol”?. Hvala ti za super zapis. Upam, da še koga spraviš v gibanje, pa tudi če sedi za compom in scrolla po forumih 😉 😀
Ma to je to! Super, bom nabavila svoji za rojstni dan 😉 😀 😀 . Tvoji zapisi in izkušnje iz prve roke res veliko pomenijo. Prav vidi se, da si iskren in da izhajaš iz sebe. Kar tako naprej in veliko uspeha!
A misliš da je stol primeren tudi za pisarniško delo? …kjer ni kavča in lige prvakov?
Aljaž, jaz ga uporabljam v pisarni in je super. Glavna razlika pri meni je, da se mi po malici ne spi, da sem bolj zbran, se mi zdi.