Avtohtona dolenjska jed, ki jo v naših koncih poznamo že približno petnajst let, v ostalih delih Slovenije pa še nikoli niso slišali zanjo. Pičiči. Poznam celo zgodbo o njihovem izvoru. Moj takratni sosed je pogosto popival v Eldoradu v Irči vasi. Enkrat je zopet popil preveč piv in je postal lačen. Pogledal je v svojo denarnico, kjer je imel le še petsto tolarjev, medtem ko se je cena pic takrat gibala nekje med 800 in 1000 tolarji. V trenutku neizmernega navdiha se tako obrne k natakarici in komaj razločno izusti sveto poved: »Jaz nimam dost za pico, zato mi dajte samu sir pa testu.« Od takrat dalje pozna pičiče. Kot večino res vrednih stvari v življenju, je bil povod za njihov nastanek kombinacija prekomerne količine alkohola in praznega želodca. Prava sposobnost natakarice pa se kaže v tem, da si zapomni vse omake, ki jih želiš ob njih. Salsa, kisla, nacho, pelati. Pelati, dvakrat nacho, kečap. Kečap, salsa, kisla, salsa. You get the point.

31,225 total views, 2 views today