YOLO je za pussyje

YOLO je za pussyje

Misel, ki sem jo prebral nekje pred nekaj časa. Dalje nisem bral, ker sem z mislimi odtaval nekam stran. Moja teorija je namreč povsem kompatibilna s to preprosto mislijo. YOLO – you only live once. SESŽ – samo enkrat se živi. In vsa dejanja pogojena in podkrepljena s to mislijo. Vse, kar storiš, je dovoljeno. Nihče te ne ovira, pred sabo povoziš vse. Ne zanima te, kaj si drugi mislijo o tebi. Ker se ti preprosto jebe za vse. Ampak ti velejebovetri so res največje reve od vseh. Povsem mehkužni, brez hrbtenice, brez lastnega sistema vrednot. Nič ni lažjega kot živeti, kot da za sabo ne puščaš nobenih posledic, nobenih sledi.

Treba je ločiti med tem, da živiš življenje v največji možni meri, ali da počneš kozlarije, ker samo enkrat živiš in ker te nihče ne bo prepričal o nasprotnem. Torej, ne verjameš v to, da s svojimi dejanji ustvarjaš tudi posledice. Delaš, kar hočeš. Vedno imaš namreč pripravljen izgovor. Yolo, pizda. Najbolj plehek izgovor. Življenje brez odgovornosti, kjer si ti središče vsega in vseh. Veliko ljudi se boji odgovornosti, v številnih primerih in instancah. Za to, da nosiš odgovornost, rabiš široka ramena, velika jajca in trdno hrbtenico. To pomeni, da povsem brez težav poveš, da si zajebal. Čeprav tudi sam živiš samo enkrat, se preprosto zavedaš svoje krivde. Nisi bojazljivec. Ne živiš v strahu, da te bodo slej ali prej razkrinkali. Tisti, ki venomer naglas poudarjajo, kako jim je vseeno za vse, so tisti, ki jih najbolj skrbi, predvsem pa to, kako bodo izpadli v očeh drugih. Kdor je flegmatik v polnem pomenu besede – kar je svojstvena in čudovita lastnost, če jo znamo uporabiti sebi v prid –, tega ne rabi oznanjati vsakomur, ki je pripravljen vsaj za trenutek ali dva prisluhniti.

Zelo podobno je tudi s t.i. gostilniškimi pretepači. Vsi poznamo njih nekaj, tistih, ki spijejo nekaj kozarčkov preveč in potem nestrpno pričakujejo, da se bo kdo v nepregledni gneči pomotoma zaletel v njih, kar bo zadosten razlog za fizičen spopad z njim. Klub golih pesti na pastirski način, jajce na oko brez rumenjaka. Tudi ti, ki se navzven delajo najbolj pogumne, so v resnici največje reve. Ker se z lastnimi nerešenimi težavami spopadajo na najbolj nekonstruktiven in primitiven način. Ker so nezadovoljni s sabo ali lastnimi dejanji in ker ne najdejo rešitve za svoje napake v sebi, jih iščejo pri drugih. Zato so pesti izgovor. Izgovor. Izgovor za vse napake, ki jih ponavljajo iz dneva v dan, tako dolgo, dokler jih preprosto morajo dati ven. Tisti, ki se delajo najbolj močne, tisti, ki iščejo prepir in pretep, ti se najbolj bojijo. Bojijo pa se predvsem sebe. Bojijo se ljubezni, ne prenesejo se.

Mislim, da je redko katera stvar na osebi bolj privlačna, kot je njegova samozavest. Nekateri se kar bojijo svojega ega, čeprav je zdrava mera tega prepotrebna. Nihče od nas ne more živeti po načelih nekoga drugega. Sebe ne rabimo opravičiti pred nikomer, razen pred samim sabo. Če nimaš stvari razčiščenih pri sebi, si lahko najbolj čudovito in enkratno bitje pri vseh drugih, pa ti to ne bo nič pomagalo. Svojim mislim ne moreš uiti. Vedno te spremljajo, na vsakem koraku, pri vsakem še tako neznatnem dejanju. Če ti je preprosto vseeno za vse, potem lastnega razmišljanja sploh ne potrebuješ. Potem lahko preprosto vegetiraš skozi življenje v svojem nepredvidljivem vrtincu, ki ga tako rad označiš kot divje.

Samozavest, odgovornost, spoštovanje. Nič ni bolj seksi. YOLO, opiti pogumnež, utelešen izgovor. Nič ni bolj nagravžno.

3,907 total views, 2 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*