Pred in po. Pred otroci in po njih. Največja ločnica, ki te doleti v življenju. Vse, kar si prej vedel o življenju, je postavljeno pred preizkušnjo. Vsaj verjel si, da veš že marsikaj, pa se je vse na novo definiralo. Prej si bil pač v ospredju ti. Potem pa nisi več. Kolikor otrok imaš, za toliko mest padeš na družinski vrednostni lestvici. Sedaj se s Tjašo borim za četrto mesto. Včasih zmaga en, drugič drug. Bitko še dobim, vojna pa nima končnega zmagovalca.
To me čisto nič ne moti. To je tipična evolucija slehernega živega bitja. Tudi pri živalih je tako. Starši žrtvujejo svoja življenja zato, da obvarujejo svoje mladiče. In tako je čisto prav. Tudi nas so včasih varovali, sedaj pa smo napredovali iz varovanca v tistega, ki varuje.
Kdaj imamo najrajši naše otroke? V različnih agregatnih stanjih. Recimo ko spijo. Ali so pri miru. Morda takrat, ko jejo. Ker so to vse trenutki, ko so tiho in se slišimo razmišljati. Žal je tako, da so tej trenutki sila redki. Če imaš tri otroke, lahko te spokojne trenutke deliš s tri. Kar pomeni, da so tako redki, da so ti že kar sumljivi. Če se sestrici med sabo lepo zaigrata in se ne cukata za igrače, to pomeni, da nekaj ni v redu. Nekaj pošteno smrdi.
Že od zgodaj pa nekaj učim svoje tamale – da se naučijo prevzemati odgovornost. Nič ni narobe v tem, da storiš napako, če je ne storiš namenoma. Vsi delamo napake. Pomembno je to, da ne bežiš od njih. Da sprejmeš posledice svojih dejanj. Da odgovarjaš za svoja dejanja. Nekaj lepega vidim v tem početju. V tem, da ne zbežiš, ampak se boriš.
Moji otroci so moja odgovornost, ki jo ne prelagam na pleča drugih. Vendar moram poskrbeti za njihovo varnost v vseh vidikih življenja. Tudi v finančnem. Ker želim, da imajo dobro in srečno izhodišče. Ker verjamem, da si bodo potem že uspešno utrli svojo pot.
Pri Varoles so mi predstavili načrt varčevanja v zlatu in srebru. Priznam, da prej na to nisem nikoli pomislil. Plemenite kovine. Vedno so mi delovale tako nedosegljive, kot nekaj, kar ni za vse, pa sem se pošteno motil. Ko sem izvedel, da sta srebro in zlato v zadnjih v zadnjih 15-ih letih v povprečju dosegla 11 % letni donos, ne glede na vse krize, mi je to pritegnilo pozornost. Fajn pritegnilo.
Tjašina bakica ji je za vse večje dogodke v življenju (obhajilo, birma, okrogli rojstni dan) dala srebrn nakit. Ker je že takrat veljala logika, da je večen. Srebro (ali zlato) ne izgublja na vrednosti, kvečjemu obratno. Pridobiva. Če nam kdaj zagusti, ga imamo tako še vedno nekaj v dobrem. Sicer pa smo z Valores postavili res preprost varčevalni načrt. Najprej leto dni, ko dam na stran 50 €. Le da tokrat v srebru.
Veseli me dejstvo, da soustvarjam finančno svobodo mojih otrok. Nikoli nisem stremel po tem, da imajo vse, vedno pa sem si želel, da imajo dovolj. Dovolj za lastne odločitve, prve samostojne korake, dovolj za lastno pot. Če bodo kdaj potrebovali moj nasvet, ji bom vedno na voljo. Sicer pa moram zaupati v njihovo presojo. Tudi to je del starševstva. Da jim dovoliš, da se učijo na lastnih napakah.
Odgovornost je zelo lepa beseda, ki ima še lepši pomen in še bolj čislane posledice. Starši smo pač odgovorni za svoje otroke. Kako srečni smo lahko zaradi tega.
Objava je nastala v sodelovanju s podjetjem Valores
2,361 total views, 2 views today