Živjo. Moje ime je Jure in sem hipersenzibilen starš.

Živjo. Moje ime je Jure in sem hipersenzibilen starš.

Vedno sem verjel, da je neizmerna ljubezen, ki naj bi jo čutili moški do svojih jeklenih konjičkov, močno precenjena. Čisti kliše. Zame avto nikoli ni bil mnogo več kot le prevozno sredstvo, od točke A do točke B. Zato me je pet let naokoli prevažal komaj vozni Hyundai Accent letnik ’99. Kasneje je bila to kolekcija Cliotov. Ampak s prihodom novih družinskih članov so se te prioritete korenito spremenile.

Sedaj imamo novega Scenica. Najprej sem mislil, da smo ga kupili zato, ker je prostoren in posledično bolj družinski. Več prostora v prtljažniku. Več prostora za noge in vse otroške sedeže in sadne kašice tega sveta. Ampak realnost je druga.

Znaki staranja, ki se posledično množijo z vsakim novim družinskim članov, so opazni tako na osebni kot avtomobilski motoriki. V visok avto se lažje usedem. Bolj se raztegnem. Vendar iz principa ne bom nikoli napopal na prtljažnik avtomobila tisto nalepko »ta in ta otrok v avtu«. Ker naših avtomobilov še ne vozijo roboti, tako da so v vsakem od njih živi ljudje in je pač potrebno paziti na vsakega od njih.

Pogosto imam občutek, da večino svojega družinskega življenja preživim v ugasnjenem avtu na našem parkirišču. Čakam moje punce, seveda. Vedno so le nekaj sekund za mano, pa se to razvleče v deset, petnajst, dvajset minut. Ker je treba še to in to urediti. Ker se je treba malo očediti, morda zadnji trenutek preobleči in še kaj pojesti. In tako sedim sam s svojimi mislimi na parkingu, poslušam reklamo o tem, kako je delo na pošti sanjski šiht, čemur sledi poročilo o informacijah na cestah iz Zgornje Savinjske doline. Če smo pa Dolenjci, no!

Moj prvi otrok je precej občutljiv. Bojda se temu danes reče hipersenzibilen, jaz pa mislim, da ji je le prelepo v življenju. Poleti jo moti sonce, bože moj. Zato je bilo za nas ključno, da ji je v avtu čim bolj udobno. To ne pomeni le dober avto sedež, ampak poleti tudi primerne senčnike. Pa ne kakšnih tistih Elsa ali Tačke na patrulji ali reklamne Pingo. Takšne, da ne pokvarijo elegantnega izgleda avta. In svoje sem našel na spletni strani withcar.si.

Tipski senčniki za avtomobile so najnovejši izum, ki bistveno izboljša potovalne razmere potnikov v avtu. Nameščeni na vsa bočna in na zadnje vetrobransko steklo znižujejo temperaturo v avtomobilu za do 20 % in bistveno pripomorejo k zmanjšanju vpliva UV-žarkov. Senčniki so od zunaj videti elegantno, podobno tako kot avtomobil, zatemnjen z originalnimi folijami, obenem pa mimoidočim preprečujejo pogled v notranjost avtomobila, kar ne bo povšeči nepridipravom, hehe. Za senčnike ni potrebna homologacija. Osnovna pritrditev senčnikov je preprosta: s pritrdilnimi čepki, ki se namestijo ob rob stekel.

Senčniki so pri vožnji lahko odprti in zagotavljajo svež zrak, saj so še zmeraj na poziciji in opravljajo svojo funkcijo. Najlepše pri tem pa je, da smo se s tem losali tistega nadležnega bobnenja v avtu pri odprtih steklih. Pa še insekti nimajo vstopa v vozilo. Komarji, adijo, tu niste dobrodošli!

Bolj kot razmišljam o tem, morda je sedaj napočil skrajni čas, da postanem hipersenzibilen starš. Da me vse zmoti, da se mi nič ne da in da zahtevam in potrebujem tišino in mir. Če spet malo bolje pomislim, morda sem to že danes. Hipersenzibilen starš. Kar dobro se mi sliši. Skoraj tako dober občutek kot takrat, ko s četrto prestavo prevoziš semaforizirano križišče. Počutim se, kot da sem na vrhu sveta!

 

Objava je nastala v sodelovanju s podjetjem Withcar

5,182 total views, 2 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*