Odličen sem s številkami. Ne gre za to, da bi se hvalil, tega tudi nikoli v moji šolski matematični karieri nisem primerno unovčil, ampak številke imam rad. Rad jih seštevam, množim, delim, vedno samo v glavi. To izhaja iz moje rane mladosti, ko sem v čudovitem svetu tolarjev lahko za sladkarije zapravil vse, kar je ostalo od okroglega bankovca. In sem hodil po štacuni, pravi utelešeni kalkulator, ki je črtal kruh, mleko in kavo iz nakupovalnega seznama in prišel do vsote, ki mi je ostala za sladkarije.
Seveda takrat nisem še razmišljal dolgoročno, kajti vse te sladkarije, ki sem jih zaužil, sem plačal dvojno, ko sem čez nekaj desetletij postal redna in hvaležna stranka bližnjega zobozdravnika. Ampak to je že zgodba za drugi čas in prostor.
Potem sva se z Višnjo učila šteti s Charliejem in njegovimi številkami na Baby TV. One, one, two, three in tako dalje. Ko se je Charlie posodobil in se je začel učiti abecedo, sva nekoliko izgubila zanimanje. Ali je to dedno ali ne, me sploh ne zanima. Vem le to, da so nama številke blizu. Na poti iz vrtca do doma štejeva štenge. Zakaj pa ne, tako jo zamotim, da slučajno ne dobi ideje, da bi mi skočila v naročje in bi jo nesel. Dobro za pamet in odlično za moj hrbet, majhna dvojna zmaga v mojem dnevu.
Na spletni strani ALTE poteka odlična in zabavna igra za starše in otroke. Vsak skupni trenutek je namreč najbolj dragocen. Predšolski otroci se tako preizkusijo v igri prepoznavanja kovancev. Pripravite kovance za 2€, 1€ ter 50, 20, 10 in 5 centov. Pojasnite jim razlike med kovanci, nato pa jih dodajte vsaj še 3 x toliko. Kovance premešajte in pripravite risbo vsakega kovanca, otrok pa naj kovance pravilno razporedi po risbah.
Saj vem, te že skrbi, kje boš dobrih 15 evrov v kovancih, ampak igro si seveda lahko prilagodiš. Dobra je zato, ker otroke zanimajo oblike in barve. Ravnanje z denarjem jim tako lahko pomaga, da se naučijo razločevati med kovanci.
Kot štiriletni zaporedni diplomant čudovitega osnovnošolskega izziva Računanje je igra sem prepričan, da se je Višnja vrgla po svojemu očku in v glavi že veselo premleva – je dvanajst pred trinajst? Zakaj je devet na vrsti kasneje kot sedem? Zadnjič sem slišala neko čudno številko dvajset, ta je gotovo neskončno daleč.
V našem gospodinjstvu je tako, da sem jaz tisti, ki upravlja s financami. Za Tjašo je to nek težko določljiv pojem – ve, da jih potrebujemo, a se ne sekira preveč, če jih v danem trenutku nimamo. Torej moram biti pri določenih investicijah glas razuma, tisti, ki pove, to lahko, to bo pa še malo počakalo. Vendar je osvežujoče, da ima nekdo tako indiferenten odnos do novcev, ker se lepo dopolnjuje z mojim, ki vseskozi nekaj preračunava v glavi.
In potem je otrok na dveh bregovih – nemo spremlja oba in si misli svoje. Čeprav se ne sekira preveč, njej je pomembno le to, da imamo dovolj denarja še za eno kepico sladoleda. To je vse, kar potrebuje. Pa srečo in zdravje. Ljubezni pri nas pač zagotovo ne bo nikoli zmanjkalo.
Objava je nastala v sodelovanju s Skupino ALTA
6,633 total views, 2 views today
2 Comments
[…] Računanje je igra […]
[…] Računanje je igra […]