Po težavnem prvem tromesečju, na katerega mi bo ostala v spominu predvsem nenehna slabost, ki se je kar vlekla in vlekla cele tri mesece, sem res komaj čakala drugo tromesečje. Glede na izkušnje iz prve nosečnosti, sem imela na to obdobje res lepe spomine. Ko trebušček še ni prevelik in moteč, kljub temu pa že čutiš prve premike in brcike otročka, ki ti dajo vedeti, da v tvojem telesu raste malo, novo življenje.

Drugo tromesečje se je res začelo tako idealno, kot sem ga imela v spominu. Končno sem se dobro počutila, slabost je minila, bila sem polna energije in začutila sem tisto prvo pravo povezanost z malim bitjecem, ki raste v meni. Kar naenkrat je bila moja glava polna novih idej in načrtov povezanih s pripravo na prihod novega člana. Juretu sem vsak večer predstavila nov briljantni načrt preureditve našega doma, ki bo nujno potrebna, da bo v njej lahko živela še ena oseba več. S planerjem v roki sem hodila naokoli in si divje hitela zapisovati vse, kar se mi je v tistem trenutku zazdelo, da nujno potrebujem jaz in moje nerojeno dete. Juretu revežu se je po slabem tednu že počasi mešalo 🙂

V tistem mesecu dobrega počutja sem se povsem spremenila. Naokrog sem skakljala v frfotavih oblekicah in ponosno razkazovala svoj zaobljen trebušček. Potem pa me zopet ujela realnost in kaj hitro sem ugotovila, da mi bo druga nosečnost vendarle delala precej več preglavic, kot mi jih je prva.

Zgodilo se je praktično čez noč oziroma ob prvih višjih temperaturah. Postajala sem vedno bolj počasna, zasopla in utrujena. Bolele so me noge in zgrozila sem se, ko sem nekega popoldneva po službi na nogah opazila cel kup popokanih žilic. Na jok mi je šlo ob misli, da sem vendar šele v 5 mesecu nosečnosti, pred mano pa je še celo, dolgo in vroče poletje. Kako bo moje telo to zdržalo? Bo ob koncu nosečnosti že popolnoma uničeno? Pričela so me mučiti tudi nespečnost in krči v nogah.

Zavedala sem se, da se bo potrebno predvsem malce umiriti, počivati in dvigniti noge v luft. Ampak pri živahni skoraj triletnici je to malce težje izvedljivo 🙂 Sicer je Višnja zelo razumevajoča punčka, ki obožuje moj trebušček, ga ves čas lupčka in boža ter mi nosi mehke blazine, da se udobno namestim ob njej, ko se skupaj igrava, vendar ležeča mamica kljub temu hitro postane dolgočasna in je potrebno zopet v akcijo in šibati za njo 🙂

Prvi ukrep je bil torej počitek in umiritev misli in glave, kolikor je pač šlo, zelo pa sem popustila tudi pri skrbi za svojo prehrano in dodajanje vitaminov telesu, kar je zagotovo pripomoglo k dodatni utrujenosti telesa. K sreči je naš vrtiček že polno obrodil, tako da nam domače sezonske zelenjave ne manjka. Sem pa zopet pričela redno jemati Prenatal kapsule od podjetja Jamieson, s katerimi sem bila zelo zadovoljna že v prvem tromesečju.

Sedaj sem nadaljevala s kapsulami Prenatal +DHA, ki jih priporočajo predvsem od 4. meseca nosečnosti in v prvih mesecih dojenja, saj so kapsule obogatene tudi z omega 3 maščobnimi kislinami, ki prispeva k normalnemu razvoju možganov zarodka in dojenčka. Ostali kompleks vitaminov, mineralov in hranilnih snovi v kapsuli pa prispeva k razvoju materinega tkiva med nosečnostjo ter zmanjšuje utrujenost in izčrpanost v času nosečnosti in pomaga pri podpori imunskega sistema. Torej točno to kar sem rabila 🙂

Počutje se je izboljšalo in jaz počasi capljam skozi drugo tromesečje. Verjetno se bom čez tretjega le še kotalila 🙂 Ampak važno je, da me vsakodnevno razveseljujejo vedno močnejše brcike v trebuščku in zaradi njih so vse nosečniške tegobe v hipu pozabljene.

Objava je nastala v sodelovanju s podjetjem Jamieson

 

8,100 total views, 4 views today